prosilec - Agencija za energijo
+ -Številka: 090-196/2023
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ ugodil zahtevi prosilke po dostopu do zadnjih treh vlog družbe Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., za izdajo soglasja k izhodiščni ceni z vsemi prilogami. Zoper odločitev se je pritožil stranski udeleženec. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je stranski udeleženec z vidika ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katere je definicija informacije javnega značaja opredeljena v 4.a členu ZDIJZ. Vendar pa omenjeno nesporno dejstvo, ki ga je stranski udeleženec izpostavil v pritožbi kot ključnega, za obravnavani primer ni bilo relevantno, saj se dokumenti, ki so predmet zahteve, ne presojajo v razmerju do stranskega udeleženca, temveč v razmerju do organa, za katerega pa velja, da je zavezan v svojem celotnem javnopravnem delovanju (skladno s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ) in da med informacije javnega značaja sodijo dokumenti, ki ustrezajo opredelitvi iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je organ povsem utemeljeno in v skladu z ZDIJZ odločil, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj jih je prejel v postopku izdaje soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, kar je pristojnost organa v okviru Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. IP je sledil odločitvi organa, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost, vendar pa je za razkritje podan javni interes. Po oceni IP je namreč organ pravilno in skrbno tehtal javni interes za razkritje glede na nasprotni interes stranskih udeležencev (poslovno skrivnost), zato je v celoti sledil argumentom organa, da je javni interes, ki ga zasleduje prosilka in na katerega je opozorilo tudi sodišče v navedeni sodbi, izkazan. Kot je pravilno opozorila prosilka pa ob tem ni bilo mogoče mimo dejstva, da je glede istovrstnih dokumentov (razlika je zgolj v časovnem zajemu) z identičnim dejanskim stanjem, IP že sprejel odločitev, ki izhaja iz pravnomočne odločbe št. 090-141/2017/27 z dne 27. 2. 2019, ki je bila izdana v ponovljenem postopku po zgoraj navedeni sodbi in na podlagi katere so tovrstni dokumenti (za drugo obdobje) prosto dostopna informacija javnega značaja. Stranskemu udeležencu namreč ni uspelo pojasniti, v čem je dejansko stanje tokrat drugačno, prav tako ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi mu razkritje tovrstnih dokumentov (ki jih je organ po pravnomočni odločbi posredoval prosilki) povzročilo škodo, zato IP ni imel utemeljenega razloga, da bi sprejel odločitev, ki bi odstopala od prakse IP in sodišča. IP je pritožbo zavrnil in potrdil odločitev organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-196/2023/2
Datum: 14. 7. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 30. 5. 2023, (dalje stranski udeleženec), zoper odločbo z dne 15. 5. 2023, št. 972-3/2023/33, znak: 06005, Agencije za energijo, Strossmayerjeva ulica 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba stranskega udeleženca z dne 30. 5. 2023 se zavrne.
- Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.
- Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
(dalje prosilka) je dne 2. 2. 2023 na organ naslovila zahtevo za posredovanje zadnjih treh vlog družbe Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljevanju družba TEŠ d.o.o.), za izdajo soglasja k izhodiščni ceni z vsemi prilogami. Prosilka je zahtevala, da se ji zahtevane informacije pošljejo v fizični obliki na njen naslov ali v elektronski obliki na elektronski naslov. Pri tem je med drugim navedla, da je javni interes za razkritje podatkov močnejši od poslovne skrivnosti iz razloga, ker javni interes predstavlja 33.000 uporabnikov javne službe gospodinjskega odjema in 600 uporabnikov poslovnega ter industrijskega odjema, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije; da je organ ustanovljen za zaščito interesov končnih uporabnikov, ki imajo pravico izvedeti, kakšne so podlage za izračun cene toplotne energije in da je družba TEŠ d.o.o. v 100-% lasti države. Prosilka je na poziv organa svojo zahtevo dopolnila dne 17. 2. 2023 in 28. 2. 2023, v katerih je navedla, da zahteva naslednje informacije:
- zadnje tri vloge družbe TEŠ d.o.o. za izdajo soglasja k izhodiščni ceni z vsemi prilogami, na podlagi katerih je organ izdal zadnja tri soglasja k izhodiščni ceni,
- zadnje tri obrazce - obvestil družbe TEŠ d.o.o. organu, o prilagajanju posameznih elementov cene daljinske toplote spremembam upravičenih stroškov,
- obrazce - obvestil družbe TEŠ d.o.o. organu, o prilagajanju posameznih elementov cene daljinske toplote spremembam upravičenih stroškov, ki so bila organu posredovana v zvezi z vlogo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje z dne 23. 6. 2016.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo in s sklepom z dne 15. 5. 2023, št. 972-3/2023/33, znak: 06005, s katero je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe zahtevi delno ugodil in odločil, da se prosilki na njen naslov po pravnomočnosti posredujejo naslednji dokumenti, in sicer:
- vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob začetku izvajanja dejavnosti: PROIZVODNJE TOPLOTE KOT REGULIRAN PROIZVAJALEC TOPLOTE, družbe Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, z dne 30. 5. 2016, dopolnjene 24. 6. 2016 (mapa 5_30_2016_zahteva TEŠ, v kateri se nahajata dokument Vloga IC-RPT-30052016_podpisan_o.pdf, in dokument Zahteva original podpisana.pdf,} - v celoti;
- vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, družbe Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj z dne 8. 5. 2020, dopolnjene 20. 7. 2020 (mapa 7_20_2020_zahteva TEŠ, v kateri se nahajajo dokumenti:
· vloga z dne 8. 5. 2020 (dokument 23_16_2020_Zahteva z dne 0__7_2020.pdf) in dopolnitev vloge z dne 20. 7. 2023 (dokument 23_16_2020_Koncna_zahteva_20_7_2020_obrazec.pdf), oba z dne 20. 7. 2020 - v katerih se zaradi varstva osebnih podatkov prekrijejo ime, priimek, telefonska številka in elektronski poštni naslov fizične osebe, ki je izpolnila obrazec vloge;
· pogodba št.: 40 01-568/2019-28 z dne 24. 10. 2019 (dokument 23_16_2020_IAK-st-_5000003465_Dobava_apnenceve_moke-opcija_l-.pdf) - v kateri se zaradi varstva osebnih podatkov prekrijejo ime in priimek nosilca pogodbe; ime, priimek, delovni naziv in lastnoročni podpis fizičnih oseb (potrjevalcev); lastnoročni podpisi fizičnih oseb; ime, priimek in elektronski naslov fizične osebe (odgovorne osebe s strani naročnika); elektronski naslov fizične osebe (odgovorne osebe s strani dobavitelja); dokument - sistem vodenja: ime, priimek, delovno mesto ter lastnoročni podpis fizičnih oseb (tj. izdelovalcev dokumentov; prejemnikov; pregledovalcev; oseb, ki so odobrile); ime in priimek fizičnih oseb (skrbnikov);
· pogodba št.: 40 01-568/2019-27 z dne 24. 101. 2019 dokument 23_16_2020_IGM-APNENEC-st-_5000003464_Dobava_apnenceve_moke-p.pdf) - v kateri se zaradi varstva osebnih podatkov prekrijejo ime in priimek nosilca pogodbe; ime, priimek, delovni naziv in lastnoročni podpis fizičnih oseb (potrjevalcev); lastnoročni podpisi fizičnih oseb; ime, priimek in elektronski naslov fizične osebe (odgovorne osebe s strani naročnika); ime, priimek in elektronski naslov fizične osebe (odgovorne osebe s strani dobavitelja); dokument - sistem vodenja: lastnoročni podpis; ime, priimek, delovno mesto ter lastnoročni podpisi fizičnih oseb (tj. izdelovalcev dokumentov; prejemnikov; pregledovalcev; oseb, ki so odobrile); ime in priimek fizičnih oseb (skrbnikov);
· pogodba št.: 40 01-1016/2019-1 z dne 23.10.2019 dokument 23_16_2020_Okvirna pogodba 15-19-HSE-CQ2.pdf, dokument 23_16_2020_Potrditev 2-2020.pdf, dokument 23_16_2020_Potrditev_st-_l-2020_emisijski_kuponi_toplotna_ene.pdf) - v katerih se zaradi varstva osebnih podatkov prekrijejo ime in priimek nosilca pogodbe; ime, priimek, delovni naziv in lastnoročni podpisi fizičnih oseb (potrjevalcev); lastnoročni podpisi fizičnih oseb; dokument - Potrditev x-2019 15/19/HSE/CO2: ime, priimek, delovno mesto ter lastnoročni podpis fizične osebe; dokument - Potrditev x- 2020 15/19/HSE/CO2: ime, priimek, delovno mesto ter lastnoročni podpis fizične osebe;
· Poslovni načrt družbe TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o. za leto 2020 z dodatnim planom za leti 2021 in 2022 (dokument 23_16_2020_PN TEŠ 2020-2022-podpisan.pdf- v celoti;
· Poročilo o objektivni upravičenosti sodil, ki služijo razporejanju stroškov na podlagi dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij med Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj, Komunalnim podjetjem Velenje, Holdingom Slovenskih elektrarn in Termoelektrarno Šoštanj z dne 1.1. 2020 (Dokument 23_16_2020_Poročilo o objektivni opravičenosti sodil TEŠ 2020.pdf) - v celoti.
V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zahteva prosilke v delu zahteve, ki se nanaša na posredovanje obrazcev – obvestil družbe Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Agenciji za energijo o prilagajanju posameznih elementov cene daljinske toplote spremembam upravičenih stroškov, ki so bila Agenciji za energijo posredovana v zvezi z vlogo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje z dne 23. 6. 2016, zavrne. Organ je s sklepom zavrgel zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje vloge ter spremljajoče dokumentacije za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje družbe Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., z dne 23. 9. 2016 (dopolnitev 12. 1. 2017). Posebni stroški niso nastali.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ primarno identificiral dokumente, ki so predmet zahteve, in sicer je ugotovil, da zahtevi prosilke ustrezajo naslednji dokumenti:
- vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, družbe TEŠ d.o.o. z dne 30. 5. 2016, dopolnjene 24. 6. 2016 (v nadaljevanju vloga z dne 30. 5. 2016, dopolnjena 24. 6. 2016);
- vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, družbe TEŠ d.o.o. z dne 23. 9. 2016, dopolnjene 12. 1. 2017 (v nadaljevanju vloga z dne 23. 9. 2016, dopolnjena 12. 1. 2017);
- vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, družbe TEŠ d.o.o. z dne 8. 5. 2020, dopolnjene 20. 7. 2020 (v nadaljevanju vloga z dne 8. 5. 2020, dopolnjena 20. 7. 2020);
- obrazec - Prilagajanje posameznih elementov cene daljinske toplote spremembam upravičenih stroškov, družbe TEŠ d.o.o. z dne 1. 6. 2022 (v nadaljevanju obrazec z dne 1. 6. 2022);
- obrazec - Prilagajanje posameznih elementov cene daljinske toplote spremembam upravičenih stroškov, družbe TEŠ d.o.o. z dne 5. 12. 2022 v nadaljevanju obrazec z dne 5. 12. 2022);
- obrazec - Prilagajanje posameznih elementov cene daljinske toplote spremembam upravičenih stroškov, družbe TEŠ d.o.o. z dne 30. 3. 2023 v nadaljevanju obrazec z dne 30. 3. 2023.
V nadaljevanju je organ preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilka zahteva. Ob tem je organ ugotovil, da z izjemo obrazcev - obvestil družbe TEŠ d.o.o. organu, o prilagajanju posameznih elementov cene daljinske toplote spremembam upravičenih stroškov, ki bi naj bila organu posredovana v zvezi z vlogo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje z dne 23. 6. 2016, do česar je organ v drugi točki izreka izpodbijane odločbe dostop zavrnil, razpolaga z informacijami, ki jih zahteva prosilka ter da se te informacije obenem nahajajo v materializirani obliki. Hkrati je organ ugotovil, da je bila vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, družbe TEŠ d.o.o. z dne 23. 9. 2016, dopolnjena 12. 1. 2017, prosilki v postopku dostopa do informacij javnega značaja, vodena pod številko zadeve 29-5/2017/628, že posredovana, zato je v tem delu zahtevo s sklepom zavrgel.
Organ je nadalje ugotovil, da zahtevane informacije temeljijo na podatkih družbe: TEŠ, d.o.o., družbe HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju družba HSE d.o.o.), družbe IAK, INDUSTRIJA APNA KRESNICE, d.o.o., Kresnice 14, 1281 Kresnice (v nadaljevanju družba IAK d.o.o.), družbe InterCal Slovenija, proizvodnja apna in apnenca d.o.o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi (v nadaljevanju družba InterCal Slovenija d.o.o.) in družbe DELOITTE REVIZIJA d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju družba DELOITTE REVIZIJA d.o.o.), zato jih je pozval v postopek. Stransko udeležbo so priglasile družbe: TEŠ d.o.o., HSE d.o.o. in DELOITTE REVIZIJA d.o.o.
Družba TEŠ d.o.o. je med drugim navedla, da se zahtevane informacije in dokumentacija ne nanašajo na interno obratovanje TEŠ, ampak so bili ti dokumenti izdelani v zvezi s poslovno dejavnostjo TEŠ d.o.o. in ne gre za informacije iz sklenjenih pravnih poslov po 4.a členu ZDIJZ. Poudarila je, da nastopa kot prodajalec toplotne energije in sistemske vode, ne kot kupec in nikakor ne gre za pregled nad porabo sredstev zavezanca, ampak za element njegovih prihodkov. Pojasnila je, da je cena toplote, ki jo zaračunava TEŠ odjemalcu, sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela in je rezultat predhodno pridobljenega soglasja k izhodiščni ceni, ki jo poda organ na podlagi s strani TEŠ predloženih vlog. Fiksni del cene oz. njegove posamezne postavke so odjemalcu vselej v celoti razkrite, variabilni del cene pa je rezultat poslovnih razmerij, ki jih ima družba TEŠ d.o.o. s svojimi poslovnimi partnerji. Z razkrivanjem vsebine vlog in pogodb ne gre le za omogočanje izračuna kalkulacije cene toplote, temveč posredno tudi kalkulacije lastne cene električne energije proizvedene v bloku 6 TEŠ, kar je poslovna skrivnost najvišje stopnje tako obvladujoče družbe HSE d.o.o., kot tudi družbe TEŠ d.o.o. K temu dodaja, da informacije iz zahtevanih vlog ne pomenijo porabe javnih sredstev, zajemajo nerazkrito strokovno znanje (interne kalkulacije strokovnih služb na tehničnem področju in področju kontrolinga družb TEŠ in HSE), izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, informacije imajo tudi tržno vrednost, in so dolžni ukrepati, da se ohranijo kot poslovna skrivnost. Nadalje je družba TEŠ d.o.o. navedla, da tudi same pogodbe vsebujejo jasne določbe glede varovanja poslovne skrivnosti in se ob tem sklicevala na veljavni Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 18. 7. 2021, ki v 4. točki določa, da poslovno skrivnost med drugim predstavljajo predvsem tržni položaj in aktivnosti družbe, podatki o kupcih in dobaviteljih, kalkulacije in drugi podatki v zvezi z dejavnostjo družbe ter podatki o lastni in stroškovni ceni (navedeno pa je, kot navaja družba TEŠ d.o.o., izrecno predmet zaprošenega razkritja v relevantni zadevi in glede na to brez dvoma podvrženo opredelitvi poslovne skrivnosti po navedenem pravilniku). Predmetni pravilnik pa tudi določa, da ne glede na to, ali so izrecno določeni ali označeni kot poslovna skrivnost, se za poslovno skrivnost štejejo informacije, za katere je očitno, da bi družbi, njenim zaposlenim ali drugim osebam, vključno z družbami skupine HSE nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družba TEŠ d.o.o. je še dodala, da je proizvodnja električne energije tržna dejavnost, ki je izpostavljena hudi konkurenci ter, da bi razkritje lastne cene brez dvoma huje škodovalo njenemu konkurenčnemu položaju in tudi položaju njenega edinega lastnika družbe HSE d.o.o. in s tem celotne skupine HSE na trgu. Glede na delež električne energije, ki ga družba TEŠ d.o.o. prispeva v elektroenergetski sistem Republike Slovenije, bi imelo tako razkritje lahko posredno vpliv na cene električne energije za vse ponudnike in porabnike električne energije na območju Republike Slovenije. Družba TEŠ d.o.o. se je opredelila tudi do testa javnega interesa in meni, da v konkretnem primeru ne prevlada, saj ne gre za situacijo, ko bi bile ogrožene take vrednosti, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti, pri tem pa se sklicuje na odločbo IP št. 09021-1/2023/2 z dne 9. 1. 2023 in prakso Upravnega sodišča RS (sodbe št. I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017).
Smiselno enako kot družba TEŠ je tudi družba HSE d.o.o. navedla razloge za zavrnitev dostopa in med drugim izpostavila, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja informacij javnega značaja v skladu s 4.a členom ZDIJZ in da sama pogodba št. 40 01-1016/2019-1 z dne 18. 10. 2019 vsebuje določbo o varovanju poslovnih skrivnosti, priloge h pogodbi pa obsegajo podatke in informacije, katerih razkritje bi omogočalo objektivno mogoče pričakovanje nastanka občutne škode v običajnih gospodarskih razmerah, saj bi družba HSE d.o.o. s tem lahko razkrila svojo poslovno-nakupno strategijo C02 kuponov. Tudi družba HSE d.o.o. se je sklicevala na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 29. 6. 2018, ki v 4. točki določa, da poslovno skrivnost med drugim predstavljajo predvsem tržni položaj in aktivnosti družbe, podatki o kupcih in dobaviteljih, kalkulacije in drugi podatki v zvezi z dejavnostjo družbe ter podatki o lastni in stroškovni ceni (navedeno pa je izrecno predmet zaprošenega razkritja v relevantni zadevi in glede na to brez dvoma podvrženo opredelitvi poslovne skrivnosti po navedenem pravilniku). Proizvodnja električne energije je tržna dejavnost, izpostavljena hudi konkurenci. Prav tako tudi družba HSE d.o.o. meni, da v konkretnem primeru javni interes ne prevlada.
Družba Deloitte d.o.o. je navedla, da se z razkritjem Poročila o objektivno opravičenosti sodil, ki služijo razporejanju stroškov na podlagi dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij med Mestno občino Velenje, občino Šoštanj, Komunalnim podjetjem Velenje, Holdingom Slovenskih elektrarn in Termoelektrarno Šoštanj z dne 1. 1. 2020 (v nadaljevanju poročilo), ki predstavlja prilogo vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje družbe TEŠ d.o.o. z dne 8. 5. 2020, ne strinjajo, saj predstavlja poslovno skrivnost po Pogodbi o opravljanju storitev dogovorjenih postopkov št. 5000003557 z dne 12. 12. 2019, sklenjeni z družbo TEŠ d.o.p., pri čemer se sklicujejo na 4. in 5.4. točko Splošnih pogojev iz te pogodbe .
Organ je v nadaljevanju preizkusil obstoj izjeme poslovne skrivnosti, ki so jo zatrjevali stranski udeleženci in primarno ugotovil, da se zahteva prosilke nanaša na podatke iz dokumentov, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, in sicer gre za vlogo z dne 30. 5. 2016, dopolnjeno 24. 6. 2016 s prilogami ter priloge k vlogi z dne 8. 5. 2020 dopolnjeno 20. 7. 2020, in sicer:
- poročilo neodvisnega revizorja z dne 31. 5. 2016 in dokument 4.12 Ločeno poročanje po dejavnostih,
- akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Termoelektrarne Šoštanj z dne 20. 8. 2019.
Vsi ostali dokumenti so nastali po uveljavitvi ZPosS, in sicer gre za vlogo z dne z dne 8. 5. 2020, dopolnjena 20. 7. 2020, ter priloge k tej vlogi:
- pogodba št. 40 01-568/2019-28 z dne 24. 10. 2019,
- pogodba št. 40 01-568/2019-27 z dne 24. 10. 2019,
- pogodba št. 40 01-1016/2019-1 z dne 18. 10. 2019,
- poročilo z dne 11. 2. 2020,
- Pravilnik o sodilih za razporejanje prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznost do virov sredstev po posameznih dejavnostih z dne 31. 1. 2020 (v nadaljevanju Pravilnik o sodilih),
- Redni izpis iz sodnega/poslovnega registra z dne 11. 5. 2020 (v nadaljevanju IZK),
- Poslovni načrt družbe Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. za leto 2020 z dodatnim načrtom za leti 2021 in 2022 z dne 15. 12. 2019,
- obrazec z dne 1. 6. 2022,
- obrazec z dne 5. 12. 2022,
- obrazec z dne 30. 3. 2023.
Organ je ugotovil, da sta Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Termoelektrarne Šoštanj z dne 20. 8. 2019 kot tudi Redni izpis iz sodnega/poslovnega registra z dne 11. 5. 2020 objavljena v Poslovnem registru Slovenije - AJPES, prav tako sta poročilo neodvisnega revizorja z dne 31. 5. 2016 in dokument 4.12 Ločeno poročanje po dejavnostih objavljena v Letnem poročilu družbe TEŠ d.o.o. za leto; 2015, kar pomeni, da so ti dokumenti dostopni v prosto dostopni javni evidenci oz. objavljeni v letnem poročilu in se posredujejo v celoti. Organ je nadalje navedel, da je družba TEŠ d.o.o. poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj gre za gospodarsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo) katere 100% lastnik (družbenik) je preko družbe HSE d.o.o. Republika Slovenija in so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Prav tako zahtevani podatki, ki so predmet presoje, ne izkazujejo porabe javnih sredstev, saj gre za podatke o prihodku družbe TEŠ d.o.o., ki se odraža v ceni, s katero ta nastopa na reguliranem trgu za dobavo toplote za daljinsko ogrevanje (tako tudi IP v odločbi št. 090-141/2017/27 z dne 27. 2. 2019). Glede na ugotovitev, da gre za zahtevane informacije javnega značaja, ki sta jih stranska udeleženca opredelila kot poslovno skrivnost, pri tem pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, je organ v nadaljevanju ugotavljal, ali je izkazan javni interes za njihovo razkritje. Organ je poudaril, da je že Upravno sodišče v sodbi št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019 (ki se nanaša na isto vsebinsko stvar, in sicer na odločanje o razkritju vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje družbe TEŠ d.o.o. z dne 23. 9. 2016) pravnomočno in nedvoumno navedlo, da obstajajo močni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij. Organ nima razloga, da temu ne bi sledil. Že sodišče je torej presojalo zakonitost in pravilnost t. i. testa javnega interesa oziroma prevladujočega interesa javnosti, ki je urejena v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je tako sledil ugotovitvi sodišča in IP, da test javnega interesa zahteva premišljeno tehtanje med javnim interesom za razkritje zahtevanih informacij in interesom, ki ga zasledujeta stranska udeleženca (tj. družba TEŠ d.o.o. in družba HSE d.o.o.), da se dostop do zahtevanih informacij omeji. Ob tem je organ nadalje povzemal, da je (kot Agencija za energijo) izdal soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje na podlagi metodologije, določene v Aktu o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Bistveno okoliščino pri presoji utemeljenosti izhodiščne cene pa predstavljajo vhodni dokumenti stranskega udeleženca (tj. družbe TEŠ d.o.o.). Če se namreč prosilki odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih organ potrebuje za pravilno določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so prav vhodni podatki družbe TEŠ d.o.o. (torej stanskega udeleženca). Organ je tako sledil ugotovitvi sodišča, da je bistvo učinkovitega nadzora v zmanjšanju korupcijskih tveganj, večanju vestnosti, poštenosti, skrbnosti in finančne učinkovitosti upravljanja ter poslovanja družb, od dejavnosti, od katerih je odvisno zagotavljanje izvajanja javnih služb, kar v temelju lahko upraviči poseg v poslovno skrivnost teh družb in s tem v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, določeno v prvem odstavku 74. člena Ustave Republike Slovenije. Takšno stališče, ki ga je zavzelo Ustavno sodišče v odločbi, št. U- 1-52116-17 z dne 12. 1. 2017, da svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo osebe javnega prava (družba TEŠ d.o.o. je v 100-% posredni lasti Republike Slovenije), že v temelju ne more imeti enake teže in pomena, kot ga ima svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo zasebniki. Zaradi navedenega že samo to dejstvo v temelju slabi učinke obravnavanega posega v pravico stranskega udeleženca do poslovne skrivnosti in posegom v svobodno gospodarsko pobudo. Javni interes je (že po presoji sodišča) izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema (po zadnjih podatkih, s katerimi razpolaga organ, je število vseh oskrbovanih odjemalcev iz SDO Šaleške doline 12.109, od tega 11.173 gospodinjstev (92,3%), ter 214 poslovnih in 722 industrijskih odjemalcev, ki vsi skupaj letno prevzamejo 183,961 GWh toplotne energije (toplote))[1]. Gre torej za odjemalce, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Tem uporabnikom ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije, za kar je potrebno razkritje določenih informacij. Prosilka na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, pri čemer je z Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih službah Mestne občine Velenje v petem odstavku 11. člena določeno, da bo oskrbo s toplotno energijo zagotavljala preko javnega podjetja, to je Komunalnega podjetja Velenje, katere večinska lastnica je. Tako že sodišče ocenjuje, da glede na navedeno obstajajo močni in konkretni argumenti za razkritje zahtevanih informacij, ki predstavljajo dodano vrednost za širšo javnost. Pri tem pa ne gre samo za te uporabnike, ampak tudi za širšo družbeno skupnost, ki ji je v interesu pregledno poslovanje tovrstnih družb, ki so v izključni državni lasti, in posledično ustrezno zagotavljanje navedene gospodarske javne službe, ki je v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, s tem tesno povezana. Glede na navedeno je tako podana podlaga za izkazan javni interes prosilke za razkritje potrebnih podatkov, ki glede na navedene argumente pretehta nad interesom stranskih udeležencev (tj. družbe TEŠ d.o.o., družbe HSE d.o.o. in družbe DELOITTE d.o.o.), da iz razloga poslovne skrivnosti teh podatkov ne razkrije. Organ je k temu dodal, da sklicevanju družbe TEŠ d.o.o. in družbe HSE d.o.o. na odločbo IP št. 09021-1/2023/2 z dne 9. 1. 2023, ne more slediti, saj v primeru, na katerega se sklicuje, ni bil izkazan javni interes, prav tako pa se tisti primer nanaša na razkritje računov in ne informacij, ki jih prosilka zahteva v danem primeru.
Glede na navedeno izhaja, da je za zahtevane informacije, ki sicer predstavljajo poslovno skrivnost, izkazan javni interes za njihovo razkritje, zaradi česar se zaprošena dokumentacija (tj. vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje z dne 30. 5. 2016, dopolnjena 24. 6. 2016; vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje z dne 8. 5. 2020, dopolnjena 20. 7. 2020; obrazec z dne 1. 6. 2022; obrazec z dne 5. 12. 2022; obrazec z dne 30. 3. 2022) posreduje v celoti oz. se prekrije v delu, ki se nanaša na osebne podatke (kar je organ obrazložil v nadaljevanju izpodbijane odločbe). Navedena ugotovitev se nanaša tudi na dostop do pogodb za utemeljitev cen vhodnih energentov, ki so bile uporabljene v izračunu izhodiščne cene in so sestavni del oz. priloga vloge z dne 8. 5. 2020, dopolnjene 20. 7. 2020. Glede na drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ so informacije javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom tudi informacije iz prve alineje prvega odstavka 4.a; člena ZDIJZ, saj gre za informacije, nastale na podlagi pogodbe, ki se nanašajo na naročilo oz. nakup blaga (nabava apnenčeve moke, nakup emisijskih kuponov), če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeno torej pomeni, da gre tudi v primeru sklenjenih pogodb (pogodba št. 40 01-568/2019-28 z dne 24. 10. 2019; pogodba št. 40 01-568/2019-27 z dne 24. 10. 2019; pogodba št. 40 01-1016/2.019-1 z dne 18. 10. 2019) za informacije, navedene v prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ, ki kot take predstavljajo informacije, ki jih je organ dolžan posredovati. Ker je organ ugotovil, da vloga ter spremljajoča dokumentacija za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje z dne 8. 5. 2020, dopolnjena 20. 7. 2020; obrazec z dne 1. 6. 2022; obrazec z dne 5. 12. 2022; obrazec z dne 30. 3. 2022 vsebujejo določene osebne podatke, je v nadaljevanju izvedel še presojo, ali je zaradi varstva osebnih podatkov treba določene podatke v teh dokumentih izbrisati oziroma trajno prekriti. Organ je ugotovil, da določeni dokumenti, o katerih je bilo odločeno v prvi točki izreku izpodbijane odločbe, vsebujejo osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zato jih je treba pred posredovanjem prekriti.
Zoper izpodbijano odločbo je stranski udeleženec TEŠ d.o.o. pri organu vložil pritožbo z dne 30. 5. 2023, v kateri se ne strinja z izvedenim testom interesa javnosti in sklicevanjem organa na sodbo št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019 ter poudaril, da če iz nespornih ugotovitev izhaja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za informacijo javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, bi moral organ na tej podlagi svojo presojo zaključiti in zahtevo za razkritje zavrniti, ter nikakršna nadaljnja presoja izjeme poslovne skrivnosti ni potrebna, tem manj pa bi bil na mestu test javnega interesa kot izjema od izjeme poslovne skrivnosti, na katerem sicer organ temelji svojo odločitev. Stranski udeleženec je v nadaljevanju ponovno izpostavil, da je kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezan samo v okviru informacij, ki ustrezajo opredelitvi iz 4. a člena ZDIJZ, kamor pa se zahtevani dokumenti ne uvrščajo. Posledično je bil napačno apliciran test interesa javnosti, saj je le ta vezan na predhodno ugotovitev, da gre za informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kar pa, kot je bilo pojasnjeno, v konkretnem primeru že prvenstveno ni izpolnjeno (sklicujoč na odločbo IP št. 09021-4/2023/4). Po mnenju stranskega udeleženca organ tako ni imel podlage za izvedbo testa interesa javnosti, posledično pa je odločitev, ki jo je glede dostopa sprejel z izpodbijano odločbo, napačna. Poleg tega pa je po mnenju stranskega udeleženca organ sprejel splošno odločitev, da se dostop v celoti omogoči (z izjemo osebnih podatkov), brez da bi se opredeljeval do vsakega dokumenta posebej. Ob tem je izpostavil Poslovni načrt družbe TEŠ za leto 2020 z dodatnim planom za leti 2021 in 2022, ki po njegovi oceni vsebuje najobčutljivejše poslovne podatke družbe, vsled česar ne more biti sporno, da interes javnosti po njihovem razkritju na podlagi splošne, nekonkretizirane presoje ne more prevladati. Odločitev organa, da za razkritje vseh dokumentov generalno prevlada test javnega interesa, je tako po mnenju stranskega udeleženca uporabljena napačno, zato predlaga, da IP pritožbi ugodi in zahtevo prosilke v celoti zavrne.
Prosilka je z vlogo z dne 13. 6. 2023, št. 0902-0002/2023-283 podala odgovor na pritožbo družbe TEŠ d.o.o. in navedla, da je družba TEŠ d.o.o. zgrešila bistvo glede pravne podlage odločitve, saj v konkretnem primeru ne gre za odločanje o razkrivanju zaprošenih podatkov pri družbi TEŠ d.o.o., ki ima v konkretni zadevi položaj stranskega udeleženca, temveč za razkrivanje informacij javnega značaja, ki se nahajajo pri organu. Organ je svojo odločitev oprl na določila 4. člena ZDIJZ, saj je prosilka zaprosila za dostop do podatkov, s katerimi razpolaga organ (skladno s 1. členom ZDIJZ pa so to tudi javne agencije), v konkretnem primeru je to Agencija za energijo, ki daje soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje na podlagi predpisane metodologije, pri čemer bistveno okoliščino pri presoji utemeljenosti izhodiščne cene, h kateri organ poda soglasje, predstavljajo vhodni podatki družbe TEŠ d.o.o. Po mnenju prosilke je organ povsem pravilno in skladno z zakonodajo in obstoječo sodno prakso ugotavljal ali je izkazan javni interes za njihovo razkritje. Prosilka je ponovno opozorila na sodbo Upravnega sodišča opr. št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, ki ob identičnem dejanskem stanju, z razliko zgolj v časovnem zajemu zaprošenih podatkov ter ob istih strankah (MOV prosilka, Agencija za energijo kot organ, TEŠ stranski udeleženec), ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za obstoj informacij javnega značaja (informacija, ki se nahaja pri organu - javni agenciji), ob hkratni izjemi (poslovna skrivnost), skupaj z ugotovitvijo, da ne gre za informacije o porabi javnih sredstev. Po tem, ko so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, pa je organ dolžan ugotavljati, ali je izkazan javni interes za razkritje zaprošenih podatkov. Tudi zaradi navedene sodbe Upravnega sodišča RS prosilki ni razumljivo zatrjevanje družbe TEŠ d.o.o. glede napačne aplikacije testa prevladujočega javnega interesa. Prosilka meni, da bi drugačna odločitev organa, ob enakem dejanskem stanju in identični vlogi prosilke, z edino razliko v časovnem zajetju zaprošenih podatkov, pomenila bistveno odstopanje od ustaljene prakse IP, kot tudi ustaljene sodne prakse, kar lahko močno omaja predvidljivost in pravno varnost.
Organ je z dopisom št. 972-3/2023/37 z dne 20. 6. 2023, znak: 06005, ugotovil, da je pritožba stranskega udeleženca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo stranski udeleženec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede statusa stranskega udeleženca v povezavi z zahtevanimi informacijami
V obravnavanem primeru ni sporno, da je stranski udeleženec z vidika ZDIJZ poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katere je definicija informacije javnega značaja opredeljena v 4.a členu ZDIJZ. Vendar pa omenjeno nesporno dejstvo, ki ga je stranski udeleženec izpostavil v pritožbi kot ključnega, za obravnavani primer ni relevantno, saj se dokumenti, ki so predmet zahteve, ne presojajo v razmerju do stranskega udeleženca, temveč v razmerju do organa, za katerega pa velja, da je zavezan v svojem celotnem javnopravnem delovanju (skladno s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ) in da med informacije javnega značaja sodijo dokumenti, ki ustrezajo opredelitvi iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V obravnavani zadevi je namreč prosilka zahtevala informacije od organa in ne od stranskega udeleženca. Zato so pravilne navedbe prosilke, da je bila pravna podlaga za odločitev v izpodbijani odločbi vezana na dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ (v okviru prvega odstavka 4. člena ZDIJZ), ne pa stranski udeleženec. Glede na navedeno je organ povsem utemeljeno in v skladu z ZDIJZ odločil, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj jih je prejel v postopku izdaje soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje, kar je pristojnost organa v okviru Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Vsi zahtevani dokumenti torej predstavljajo sestavni del vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni (10. člen omenjenega akta) in so kot taki potrebni za pravilno določitev izhodiščne cene po predpisani metodologiji, kar je pristojnost organa. S tem so izpolnjeni pogoji za informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Takšno stališče je IP zavzel tudi v svoji odločbi št. 09021-4/2023/4 z dne 21. 4. 2023, v kateri so bile predmet presoje istovrstne informacije, vendar v razmerju do stranskega udeleženca kot zavezanca in v kateri je IP poudaril, da se »lahko pravica do podatkov o izhodiščni ceni toplote, ki je regulirana s strani Agencije za energijo, izvede neposredno pri Agenciji za energijo, ki je kot javna agencija glede informacij javnega značaja zavezana v svojem celotnem delovanju, za razliko od zavezanca (v tej odločbi stranskega udeleženca, op. IP) , pri katerem so informacije javnega značaja omejene na opredelitev v 4.a členu ZDIJZ, ki je bistveno ožja od definicije iz 4. člena ZDIJZ«. Enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, v točki 25, na strani 10, ko je ob identičnem dejanskem stanju (od organa so bili zahtevani istovrstni dokumenti, razlika je v časovnem zajemu informacij) izrecno ugotovilo, da »zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja kot to določa prvi odstavke 4. člena ZDIJZ«, zato ni dvoma, da opredelitev informacij po 4.a členu ZDIJZ za konkretni primer ni pravilna.
Glede obstoja poslovne skrivnosti
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, z izjemo Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Termoelektrarne Šoštanj z dne 20. 8. 2019, Rednega izpisa iz sodnega/poslovnega registra z dne 11. 5. 2020 objavljenega v Poslovnem registru Slovenije – AJPES ter poročila neodvisnega revizorja z dne 31. 5. 2016 in dokumenta 4.12 Ločeno poročanje po dejavnostih, objavljenega v Letnem poročilu družbe TEŠ d.o.o. za leto; 2015, za katere je organ ugotovil, da so prosto dostopni in kot taki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, čemur stranski udeleženec v pritožbi ni oporekal. Organ je torej sledil pojasnilu stranskega udeleženca in tudi sam zaključil, da zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje poslovne skrivnosti, prosilka pa temu ni nasprotovala. Glede na navedeno je tudi IP sledil odločitvi organa, da zahtevane informacije (razen zgoraj navedenih dokumentov, ki so že javno objavljeni) predstavljajo poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1 oziroma po 2. členu ZPosS.
Glede izvedbe testa interesa javnosti
Stranski udeleženec je v pritožbi primarno oporekal »aplikaciji« testa interesa javnosti z utemeljitvijo, da je ta vezana na predhodno ugotovitev, da gre za informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno.
IP se z navedenim stališčem stranskega udeleženca ne strinja, saj se v obravnavanem postopku, v katerem je organ zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, ni ugotavljalo, ali gre za informacije iz 4. a člena ZDIJZ, temveč, ali gre za informacije iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v okviru katerih je organ zavezan. Ugotovljeno je bilo, da prosilka zahteva informacije, s katerimi organ razpolaga v okviru svojega delovnega področja, zato izpolnjujejo pogoje po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in so kot take lahko predmet presoje testa interesa javnosti. Praksa IP[2], na katero se sklicuje stranski udeleženec, za konkretni primer ni relevantna, saj gre v teh primerih za drugačno dejansko stanje in pravno podlago. Organ namreč ni poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar je IP v navedenih primerih izpostavil kot predpogoj, kdaj je izvedba testa interesa javnosti dopustna po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Glede na navedeno je očitek stranskega udeleženca, da organ ni imel podlage za izvedbo testa interesa javnosti, neutemeljen.
Stranski udeleženec nadalje v pritožbi očita organu, da ni izvedel presoje testa interesa javnosti za vsak konkretni dokument, temveč kot celoto. Sporno je torej, ali je organ pravilno uporabil test interesa javnosti.
Glede na to, da je organ ugotovil, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost in da ne gre za podatke o porabi javnih sredstev[3], je bil organ dolžan preizkusiti, ali so podani razlogi iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevanih informacij zaradi varstva poslovne skrivnosti. Še zlasti ob dejstvu, na kar je opozoril tudi organ v izpodbijani odločbi, da se je glede istovrstnih informacij že izreklo tudi Upravno sodišče RS[4], zlasti z vidika obstoja javnega interesa.
Prosilka je zahtevala zadnje tri vloge družbe TEŠ d.o.o. za izdajo soglasja k izhodiščni ceni z vsemi prilogami, na podlagi katerih je organ izdal zadnja tri soglasja k izhodiščni ceni. Organ je omenjene dokumente identificiral, kar je razvidno tudi iz izreka izpodbijane odločbe, zato ni dvoma, o katerih dokumentih je bilo odločeno. Nadalje je organ pojasnil, da gre za t.im. »vhodne podatke«, ki jih opredeljuje Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, kot skupek informacij, ki so sestavni del vloge za izdajo soglasja in s katerimi mora organ razpolagati v upravnem postopku presoje regulacije cene toplote za daljinsko ogrevanje. Glede na to, da je celotna predložena dokumentacija del ugotovitvenega postopka, na podlagi katerega je organ sprejel odločitev v izdani upravni odločbi – soglasju, se IP strinja z organom, da so prav vsi »vhodni podatki« vplivali na določitev izhodiščne cene in so zato kot taki podvrženi testu interesa javnosti. IP se sicer strinja s stranskim udeležencem, da je treba test interesa javnosti izvesti za vsak posamezen dokument, vendar pa IP kljub temu v obravnavanem primeru organu ne more očitati pomanjkljivosti oz. nepopolnosti obrazložitve. Dokumenti so namreč določno opredeljeni, pri čemer so bili vsi del enotnega postopka pridobitve soglasja k izhodiščni ceni, zato so tudi razlogi, ki jih je organ navajal v okviru testa interesa javnosti, upravičeno in utemeljeno »enotni« za vse presojane dokumente. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do nepotrebnega ponavljanja razlogov za obstoj interesa javnosti za vsak posamezen dokument. IP je zato sledil argumentom organa, ki jih je organ povsem na mestu podkrepil tudi s stališčem Upravnega sodišča, v sodbi z opr. št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, v točki 32, stran 13, v katerem je sodišče poudarilo, da »sodišče kot nesporno ugotavlja, da predstavljajo bistveno okoliščino pri presoji utemeljenosti izhodiščne cene, h kateri je organ podal soglasje, vhodni podatki prizadete stranke (stranskega udeleženca, op. IP)«….. ter nadalje »če se tožeči stranki (prosilki, op. IP) odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki prizadete stranke (stranskega udeleženca, op. IP)«, kar dodatno pritrjuje stališču organa, da je upravičeno obravnaval »vhodne podatke« kot »celoto«. Stranski udeleženec namreč ni ugovarjal, da kateri od predloženih dokumentov, ki jih je posredoval organu za izdajo soglasja, ne sodi zraven oziroma da ga je predložil organu izven obveznosti, ki so določene v Aktu o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje.
Glede na navedeno je po oceni IP organ pravilno in skrbno tehtal javni interes za razkritje glede na nasprotni interes stranskih udeležencev (poslovno skrivnost), zato je IP v celoti sledil argumentom organa, da je javni interes, ki ga zasleduje prosilka in na katerega je opozorilo tudi sodišče v zgoraj navedeni sodbi, izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije v Šaleški dolini, tako gospodinjskega odjema kot uporabnikov poslovnega in industrijskega odjema, ki ne morejo koristiti drugega vira toplotne energije, pri tem pa cena proizvodnje toplote nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Zato uporabnikom ni mogoče odreči pravice izvedeti, kakšna je podlaga za izračun cene toplotne energije, za kar je potrebno razkritje informacij, kot je organ odločil v prvi točki izreka izpodbijane odločbe. IP se torej strinja z organom, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij, pretehta nad interesom stranskega udeleženca, da se iz razloga poslovne skrivnosti teh podatkov ne razkrije.
Kot pravilno opozarja prosilka ob tem ni mogoče mimo dejstva, da je glede istovrstnih dokumentov (razlika je zgolj v časovnem zajemu) z identičnim dejanskim stanjem, IP že sprejel odločitev, ki izhaja iz pravnomočne odločbe št. 090-141/2017/27 z dne 27. 2. 2019, ki je bila izdana v ponovljenem postopku po zgoraj navedeni sodbi in na podlagi katere so tovrstni dokumenti (za drugo obdobje) prosto dostopna informacija javnega značaja. Stranskemu udeležencu namreč ni uspelo pojasniti, v čem je dejansko stanje tokrat drugačno, prav tako ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi mu razkritje tovrstnih dokumentov (ki jih je organ po pravnomočni odločbi posredoval prosilki) povzročilo škodo, zato IP ni imel utemeljenega razloga, da bi sprejel odločitev, ki bi odstopala od prakse IP in sodišča.
Glede na navedeno se IP strinja z organom, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do zahtevanih informacij iz prve točke izreka izpodbijane odločbe, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost stranskega udeleženca.
Ker stranski udeleženec ni posebej ugovarjal izjemi varstva osebnih podatkov in posledično izvedbi delnega dostopa, se IP do navedene izjeme ni posebej opredeljeval.
Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba stranskega udeleženca pa neutemeljena, zato jo je IP zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Na podlagi 1. odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se je konkretni postopek začel na zahtevo prosilke, pomeni, da prosilka sama nosi svoje stroške tega postopka. Skladno s povedanim je IP odločil, da se zahteva prosilke za povrnitev stroškov zavrne, kakor izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Po navedbah organa so podatki za leto 2022.
[2] Odločbi IP št. 09021-4/2023/4 z dne 21. 4. 2023 in 09021-5/2023/4 z dne 22. 5. 2023
[3] Kar je ob identičnem dejanskem stanju potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, v točki 29, na strani 12.
[4] Sodbi z opr. št.: IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019 in IV U 55/2018-22 z dne 7. 5. 2019