prosilec - Agencija za energijo

POVZETEK:

Organ je s sklepom zavrgel prosilčevo zahtevo, ker je ocenil, da tudi po dopolnitvi, ni bila sposobna za obravnavo. IP je v pritožbenem postopku presodil, da je bila takšna ocena napačna in poudaril, da v primerih, ko prosilec postavi splošno in nekonkretizirano zahtevo, v smislu »vso dokumentacijo«, je presoja obsega predmeta zahteve na organu, katere dokumente prepozna kot predmet takšne zahteve. Navedeno pomeni, da ima ob takšni (opisni) zahtevi, organ prosto presojo in širši manevrski prostor za odločitev, katere dokumente prepozna pod takšno zahtevo in mora o njih odločiti. Ne more, pa v takšnem primeru, zahteve zavreči kot nepolne zgolj zato, ker zahteva ni bila postavljena tako, da bi iz nje bilo mogoče prepoznati točno določne dokumente. Organ mora v takšnem primeru odločiti vsaj o dokumentih, ki jih prepozna kot del zahteve, ne pa zahteve v celoti zavreči kot nepopolne, samo zato, ker dokumenti niso določno opredeljeni. Ker organ, v okoliščinah konkretnega primera ve, na katere dokumente se nanaša oziroma bi se vsaj lahko nanašala prosilčeva zahteva po vsebini, je ta dovolj jasna, da zaradi svoje, sicer opisne narave, ni nepopolna. Glede na navedeno je IP zadevo vrnil organi v vsebinsko odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-231/2022/6
Datum: 2. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 7. 2022, zoper sklep Agencije za energijo, Strossmayerjeva 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 972-7/2022/6 z dne 5. 7. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.    Pritožbi prosilca z dne 7. 7. 2022 zoper sklep Agencije za energijo, št. 972-7/2022/6 z dne 5. 7. 2022 se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

II.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je v vlogi z dne 31. 5. 2022, med drugim, na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval dostop do informacij oziroma dokumentov, ki se nanašajo na 
dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ter če so postopki, vodeni v različnih zadevah z različnimi opravilnimi številkami, tudi za posredovanje opravilnih številk nezaključenih zadev oziroma evidenčnih podatkov o vseh zaprošenih zadevah iz let 2021 in 2022. Dokumente je zahteval v elektronski obliki. 

Organ je prosilcu poslal poziv na dopolnitev vloge, št. 972-7/2022/2 z dne 1. 6. 2022, v katerem je navajal, da njegova zahteva ni popolna, saj ne vsebuje točne opredelitve informacije, s katero se želi seznaniti. Pojasnil je, da iz prosilčeve zahteve ni mogoče razbrati ali za nezaključene zadeve zahteva zgolj opravilne številke oziroma evidenčne podatke ali vse informacije/dokumente, oziroma ali vse informacije/dokumente zahteva (zgolj) za zaključene zadeve, ter kaj konkretno je mišljeno z evidenčnimi podatki. Prosilca je pozval, naj zahtevo dopolni z navedbo:
-    ali vse informacije/dokumente, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja (torej jih je organ začel v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja), zahteva zgolj za zaključene zadeve, ali morda tudi za nezaključene zadeve; ter ali so z vsemi informacijami/dokumenti mišljeni prav vsi dokumenti zadeve (ki se nahajajo v spisu, ki se vodi pod določeno opravilno številko), ali morda (zgolj) dokumenti, s katerimi je organ upoštevne inšpekcijske oziroma prekrškovne postopke, ki jih je začel v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zaključil; 
-    ali opravilne številke oziroma evidenčne podatke zahteva (zgolj) za nezaključene zadeve ali tudi za zaključene zadeve, ter kaj konkretno je mišljeno z evidenčnimi podatki - kateri podatki konkretno so s tem mišljeni, (ob tem prosi, da jih konkretno navede).

Prosilec je na poziv odgovoril dne 10. 6. 2022 in navajal, da želi vse informacije javnega značaja ustvarjene in pridobljene v letu 2021 in 2022 iz vseh zadev vključno z opravilnimi ter evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev ne glede na to ali so zadeve zaključene ali nezaključene zadev.

Organ je prosilca, z dopisom, št. 972-7/2022/5 z dne 14. 6. 2022 ponovno pozval na dopolnitev zahteve in navajal, da ugotavlja, da njegova (dopolnjena) zahteva ne vsebuje točne opredelitve informacije, s katero se želi seznaniti, saj naj bi prosilec v dopolnjeni zahtevi navedel, da želi vse informacije javnega značaja, ustvarjene in pridobljene v letu 2021 in 2022 iz vseh zadev, vključno z opravilnimi ter evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev, ne glede na to, ali so zadeve zaključene ali ne, kar naj bi bilo drugače kot v prvotni zahtevi. Glede na navedeno, je organ dalje navajal, da, po dopolnitvi, ni jasno, ali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prosilec sedaj razširja na vse zaključene in nezaključene zadeve, ki se pri organu vodijo na podlagi ustvarjenih in pridobljenih dokumentov v letu 2021 in 2022, oziroma ali sedaj zahteva vse dokumente iz vseh zadev (zaključenih in nezaključenih), ustvarjenih in pridobljenih v letih 2021 in 2022, ki jih vodi organ, ali (zgolj) vse dokumente iz inšpekcijskih (nadzornih) in prekrškovnih postopkov oziroma zadev (zaključenih in nezaključenih), ustvarjenih in pridobljenih v letih 2021 in 2022, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, oziroma katere dokumente iz katerih od zgoraj navedenih postopkov oziroma zadev konkretno zahtevate, ter tudi, kaj konkretno je mišljeno z evidenčnimi številkami. Zato je prosilca ponovno pozval naj zahtevo dopolni z navedbo:
-    katere dokumente konkretno zahteva v tem postopku: ali morda zahteva vse dokumente iz vseh zadev, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski (nadzorni) organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve, tj. do vključno 31. 5. 2022 (torej jih je organ začel v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve za dostop do informacij javnega značaja, to je do vključno 31. 5. 2022), oziroma katere dokumente iz katerih zadev konkretno zahteva;
-    kaj konkretno je mišljeno z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev.
Pri tem je še navajal, da je skladno z Uredbo o upravnem poslovanju  številka dokumenta evidenčna oznaka dokumenta, sestavljena iz številke zadeve in zaporedne številke dokumenta v okviru zadeve, številka zadeve pa je evidenčna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve. Glede na navedeno je prosilca pozval na dopolnitev z navedbo, ali so z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev mišljene številke dokumentov in številke zadev ter številke katerih zadev in številke katerih dokumentov (iz katerih zadev) konkretno zahteva.

Prosilec je zahtevo dopolnil 17. 6. 2022 po elektronski pošti, vendar je, kot je pojasnil organ v dopisu, št. 972/7/2022/9 z dne 26. 7. 2022, bilo to elektronsko sporočilo spregledano. Do njega se je organ opredelil glede na določbe 242 .in 243. člena ZUP, v odstopnem dopisu št. 972/7/2022/9 z dne 26. 7. 2022, po prejemu prosilčeve pritožbe, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. V tem odgovoru prosilca z dne 17. 6. 2022, je prosilec navedel, da želi dobiti vse informacije javnega značaja iz vseh zadev, ki jih organ navedel v prvi alineji drugega odstavka na drugi (hrbtni), strani poziva, torej vse dokumente iz vseh zadev inšpekcijskih in prekrškovnih, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike in jih je organ ustvaril ali pridobili v letih 2021 in 2022 do predmetnega zaprosila. Glede vprašanja organa v zvezi z evidenčnimi številkami dokumentov, pa je navajal, da mora organ pri izvajanju svojih zakonskih nalog in postopkov torej tudi vodenju inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov svoje postopke in postopkovna opravila obvezno dokumentirati in evidentirati, ne glede na to ali jih dokumentirate v fizični ali elektronski obliki. Evidentiranje pa pomeni vnos dokumentov ali podatkov o posameznih dokumentih v evidence, ki jih organ vodi. Navajal je, da so s tem torej mišljeni podatki, ki niso razvidni iz posameznega dokumenta, zlasti ga zanima datum nastanka ali vnosa v evidenco. Na ta način se uresničuje tudi namen in funkcija informacij javnega značaja, če organi delajo pravilno, pravočasno in zakonito skladno s kogentnimi predpisi.

Dne 5. 7. 2022 je organ izdal sklep, št. 972-7/2022/6 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je prosilčevo zahtevo kot nepopolno zavrgel na podlagi 19. člena ZDIJZ, saj je presodil, da kljub dopolnitvi ne vsebuje obvezno predpisanega podatka, to je točne opredelitve informacije, s katero se prosilec želi seznaniti. V obrazložitvi je organ povzel postopek, vsebino njegovih dveh pozivov na dopolnitev vloge in prosilčevo dopolnitev z dne 10. 6. 2021. Izpodbijani sklep je bil sprejet pred drugo dopolnitvijo prosilca, z dne 17. 6. 202022, saj je bila ta, kot je že bilo navedeno, pomotoma spregledana. Posledično iz obrazložitve sklepa izhaja, da se prosilec, v postavljenem roku, ni odzval na drugi poziv organa za dopolnitev zahteve. 

Prosilec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo z dne 7. 7. 2022 iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 237. člena ZUP. Navaja, da se je na drugi poziv organa na dopolnitev vloge, ki mu je bil vročen 17. 6. 2022, odzval še istega dne in organu poslal odgovor po elektronski pošti, na njegov uradni elektronski naslov. Dalje navaja, da za zavrženje njegove zahteve ne obstajajo zakoniti razlogi, saj organ v nasprotju z zakonom navedel, da zavržena vloga nima vseh sestavin, in sicer "točne" opredelitve informacije, s katero se prosilec želi seznaniti. Trdi, da nobena določba 17. člena ZDIJZ na katero se organ sklicuje ne zahteva oziroma predpisuje "točne" opredelitve, ampak zgolj opredelitev informacije, ki jo prosilec želi. Dalje navaja, da ni nepomembno, da je organ zavezanec, katerega celotno dokumentarno gradivo s področja dela so informacije javnega značaja, razen podatkov, ki jih zakon opredeljuje kot izjeme. Tudi zato je očitno, da že iz vsebine prvotnega zaprosila, in tudi obeh dodatnih pojasnil pritožnika, po pozivu organa, ne more biti utemeljena navedba organa v izpodbijanem sklepu, da zaprošene informacije niso opredeljene. Poudarja, da iz prakse IP in sodne prakse izhaja, da si je organ zavezanec dolžan prizadevati pri identifikaciji zaprosil IJZ, ki morda v zahtevku prosilca niso "točno" opredeljeno oziroma konkretizirana. Nenazadnje organ sam najbolje ve, s kakšnim dokumentarnim gradivom razpolaga in glede na svoje pristojnosti in zakonske naloge sam bistveno lažje in strokovno identificira kaj želi prosilec. V predmetni zahtevi gre za prekrškovne in inšpekcijske zadeve kar ne more biti sporno ali nerazumljivo. Enako velja za obdobje, ki je jasno definirano v zaprosilu. Trdi, da je več kot očitno, da se je organ z zlorabo procesnih pravic poskušal izogniti pravilni vsebinski odločitvi in prosilcu posredovati zaprošene dokumente oziroma izdati zavrnilno odločbo iz razloga, da zaprošene informacije ne obstajajo oziroma agencija z njimi ne razpolaga. Pojasnjuje, da ta »postopkovna saga«, traja že od meseca maja, ko mu je organ, v neki drugi zadevi, ustno po telefonu zatrjeval, da so delovno precej obremenjeni s številnimi inšpekcijskimi in prekrškovnimi postopki. Predlaga, da organ spozna, da je pritožba utemeljena, da dopolni postopek, v celoti in popolnoma ugotovi dejansko stanje ter pravilno uporabi materialno pravo in posreduje zahtevane informacije javnega značaja .

Organ je po prejemu pritožbe ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe in jo z dopisom, št. 972-7/2022/9 z dne 26. 7. 2022, odstopil v reševanje IP, skupaj z upravnim spisom zadeve. Ob tem je v tem dopisu, skladno z določbo 242 in 243. členom ZUP, opravil tudi presojo prosilčeve druge dopolnitve zahteve z dne 17. 6. 2022, ki jo je prosilec posredoval po elektronski pošti, v postavljenem roku, vendar je bila pomotoma spregledana. Ocenil je, da tudi ta dopolnitev zahteve organa ne bi pripeljala do drugačne odločitve v tem postopku, saj prosilec zahteve ni ustrezno dopolnil, ker kljub pojasnilu glede načina evidentiranja zadev pri organu ni izrecno opredelil, ali so z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev mišljene številke dokumentov in številke zadev ter številke katerih zadev in številke katerih dokumentov (iz katerih zadev) konkretno zahteva oziroma tudi po dopolnitvi z dne 17. 6. 2022 ni jasno, kaj vse je konkretno mišljeno s podatki, ki niso razvidni iz posameznega dokumenta, ki jih zahteva prosilec. Glede na navedeno je organ ocenil, da vloga, prejeta v predmetni zadevi, tudi po dodatnem pozivu za dopolnitev z dne 14. 6. 2022 in dopolnitvi prosilca z dne 17. 6. 2022 ostaja nepopolna, saj ne vsebuje točne opredelitve informacije, s katero se prosilec želi seznaniti, zaradi česar organ vztraja, da je vlogo prosilca v predmetni zadevi treba zavreči kot nepopolno.

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je, skladno z določbo 9. člena ZUP, z dopisom, št. 090-231/2022/4 z dne 24. 8. 2022, prosilcu v vednost in morebitno izjasnitev poslal dopis organa, št. 972-7/2022/9 z dne 26. 7. 2022. 

Prosilec je 25. 8. 2022 podal odgovor. Posredoval je spletno povezavo do letnega poročila organa in navajal, da iz njega izhaja, da inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov organ praktično ne vodi oziroma ni podatka koliko je bilo v letu 2021 zaključenih. Navedeno je le, da so uvedli dva prekrškovna postopka. Trdi, da podatki iz letnega poročila zgolj pritrjujejo domnevi, ki je bila razlog za prosilčevo zahtevo po ZDIJZ, da zakonskih nalog inšpekcije posameznih zavezancev in prekrškovnih postopkov, kljub velikemu številu zavezancev skorajda, ne vodijo. Dalje navaja, da iz njegove vloge z dne 31. 5. 2022, kjer je vsebovana tudi predmetna zahteva po ZDIJZ, izhajajo ozadje in razlogi zakaj je sploh uporabil institut oziroma ustavno pravico pridobiti informacijo javnega značaja. Odzivanje in izogibanje posredovanja informacij, z izgovori o netočno določenih zaprosilih je nekorekten manever, s katerim si organ želi izogniti posredovanju zaprošenih informacij o prekrškovnih in inšpekcijskih postopkih v zaprošenem obdobju. Ob tem organ celo v odstopnem dopisu pritožbe, brez zadržkov ponovi trditev da 17. člen ZDIJZ  določa navedbo "točne" informacije javnega značaja, ki jo prosilec želi. Meni, d a gre za ignorance in nekompetentnosti oblastnega organa RS pri izvajanju in uresničevanju določb ZDIJZ. Dopisu je prosilec priložil še zahtevo in svoja odgovora z dne 10. 6. 2022 in 17. 6. 2022, za katere IP ugotavlja, da z njimi že razpolaga v upravnem spisu zadeve. 

K I. točki izreka: 

Pritožba je utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ del prosilčeve vloge z dne 31. 5. 2022, s katerim je zahteval dostop do informacij javnega značaja, obravnaval po določbah ZDIJZ. Zato IP poudarja, da na predmetno odločitev ne morejo in niso vplivali razlogi zaradi katerih je prosilec podal predmetno zahtevo, niti njegov položaj v katerem od morebitnih drugih postopkov, ki jih v zvezi s prosilec vodi ali pa je vodil organ. ZDIJZ med prosilci namreč ne dela nobenih razlik glede na njihov status oziroma položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se torej nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da organ v postopku po ZDIJZ ne sme opraviti ocene, kateri podatki so zadostni za namen informiranja prosilca.

V obravnavani zadevi je sporno ali je organ, glede na dejansko stanje obravnavane zadeve, ravnal pravilno, ko je prosilčevo zahtevo z dne 31. 5. 2022 zavrgel na podlagi 19. člena ZDIJZ, ker je menil, da ne vsebuje osnovnih pogojev za obravnavo, saj je prosilec ni ustrezno dopolnil tako, da bi bili iz nje razvidni dokumenti, s katerim se prosilec želi seznaniti. 

Navedena določba 19. člena ZDIJZ predpisuje sankcijo zavrženja zahteve, če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona. Pri tem 17. člen ZDIJZ določa obvezne sestavine zahteve, 18. člen ZDIJZ pa ureja dopolnitev vloge in določa, da mora organ v primeru, če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni. Rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni (prvi odstavek), pri tem je uradna oseba organa dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (drugi odstavek). Če prosilec zahteve ne dopolni v roku iz prvega odstavka, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, ravna organ v skladu z 19. členom tega zakona (tj. zavrže zahtevo, opomba IP).

V skladu s 17. členom ZDIJZ mora zahteva za dostop do informacij javnega značaja vsebovati naslednje obvezne sestavine: navedbo organa, ki se mu se pošilja, glede podatkov o prosilcu pa: osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Izrecno je določeno, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.

Glede na izpodbijani sklep in pritožbene navedbe je v obravnavani zadevi sporno, ali je prosilčeva zahteva (tudi po njeni dopolnitvi) nepopolna v delu, ki se nanaša na eno izmed njenih obveznih sestavin, tj. opredelitev informacije, s katero se želi prosilec seznaniti. 

Opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP, in je osrednji ter najpomembnejši del zahteve. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. IP poudarja, da je pri opredelitvi določnosti zahteve treba izhajati iz temeljnega načela ZDIJZ, ki je v zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje zahtevani dokument. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Upoštevaje navedeno, je v postopku po ZDIJZ tako treba upoštevati, da organ ne more dosledno vztrajati pri absolutno določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Ob tem je treba poudariti, da se določnost informacije nanaša na opis njene vsebine, ne pa na število zahtevanih dokumentov ali morebiti na njihovo identifikacijo z opravilno številko ali drugim kvalifikatorjem. Ob tem IP posebej poudarja, da v primerih, ko prosilec postavi splošno in nekonkretizirano zahtevo, v smislu »vso dokumentacijo«, je presoja obsega predmeta zahteve na organu, katere dokumente prepozna kot predmet takšne zahteve. Navedeno pomeni, da ima ob takšni (opisni) zahtevi, organ prosto presojo in širši manevrski prostor za odločitev, katere dokumente prepozna pod takšno zahtevo in mora o njih odločiti. Ne more, pa v takšnem primeru, zahteve zavreči kot nepolne zgolj zato, ker zahteva ni bila postavljena tako, da bi iz nje bilo mogoče prepoznati točno določne dokumente. Povedano drugače, organ mora v takšnem primeru odločiti vsaj o dokumentih, ki jih prepozna kot del zahteve, ne pa zahteve v celoti zavreči kot nepopolne, samo zato, ker dokumenti niso določno opredeljeni. Res je sicer, da prosilec ne more natančno definirati dokumentov, ki jih želi prejeti in da je skladno z določbo 7. člena ZUP treba zahtevo prosilca obravnavati široko in mu pri tem nuditi vso potrebno pomoč, vendar pa mora po drugi strani prosilec v primeru postavitve ohlapne zahteve računati na to, da je organ tisti, ki določi, katere dokumente prepozna pod takšno zahtevo. Nenazadnje pa ima prosilec v primeru če meni, da dokumenti, s katerimi se je seznanil oziroma o katerih je odloči organ, niso informacije, ki jih je navedel v zahtevi, možnost od organa zahtevati, da mu omogoči seznanitev z informacijo, ki jo je navedel v zahtevi (četrti odstavek 25. člena ZDIJZ), oziroma ima v tem primeru tudi pravico do pritožbe (drugi odstavek 27. člena ZDIJZ). Upoštevajoč navedeno, so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da v ZDIJZ od prosilcev ne zahteva točne opredelitve informacije, ki je predmet zahteve, temveč čim bolj določno opredelitev le te. 

IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je prosilec v zahtevi in njenih dopolnitvah, informacije opredelil dovolj določno, da bi lahko prepoznal za katere informacije gre. 

Po pregledu prosilčeve zahteve z dne 31. 5. 2022, IP ugotavlja, da je prosilec, z njo želene informacije res opredelil opisno, s tem ko je, navajal, da želi informacije oziroma dokument, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ter če so postopki, vodeni v različnih zadevah z različnimi opravilnimi številkami, tudi za posredovanje opravilnih številk nezaključenih zadev oziroma evidenčnih podatkov o vseh zaprošenih zadevah iz let 2021 in 2022. Vendar pa IP, z vpogledom v poziv organa na dopolnitev, št. 972-7/2022/2 z dne 1. 6. 2022 in v razloge izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je organ nedoločljivost zahtevanih informacij vezal na presojo glede količine dokumentov, ne pa na dejstvo, da iz nje ne bi mogel identificirati (vsaj nekaj) dokumentov zahteve. Organ je namreč navajal, da iz zahteve ni mogoče razbrati ali za nezaključene zadeve zahteva zgolj opravilne številke oziroma evidenčne podatke ali vse informacije/dokumente, oziroma ali vse informacije/dokumente zahteva (zgolj) za zaključene zadeve, ter kaj konkretno je mišljeno z evidenčnimi podatki. Organ je zato prosilca pozval, naj zahtevo dopolni z navedbo ali informacije/dokumente, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja (torej jih je organ začel v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja), zahteva zgolj za zaključene zadeve, ali morda tudi za nezaključene zadeve; ter ali so z vsemi informacijami/dokumenti mišljeni prav vsi dokumenti zadeve (ki se nahajajo v spisu, ki se vodi pod določeno opravilno številko), ali morda (zgolj) dokumenti, s katerimi je organ upoštevne inšpekcijske oziroma prekrškovne postopke, ki jih je začel v letih 2021 in 2022 do prejema obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zaključil; in ali opravilne številke oziroma evidenčne podatke zahteva (zgolj) za nezaključene zadeve ali tudi za zaključene zadeve, ter kaj konkretno je mišljeno z evidenčnimi podatki - kateri podatki konkretno so s tem mišljeni, (ob tem prosi, da jih konkretno navede). Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da je organ določljivost zahtevane informacije vezal na število zahtevanih dokumentov (v smislu ali gre dokumente in opravilne številke za zaključene ali nezaključene postopke), in ne samo na njihovo vsebino, kamor bi bilo mogoče sicer šteti njegov poziv glede kaj konkretno je mišljeno z evidenčnimi podatki. Ob tem, da je nesporno, da organ vodi tako prekrškovne kot tudi nadzorne postopke skladno z določbami Energetskega zakona (EZ-1), je torej organ samo vsebino dokumentov prepoznal, pojavilo pa se mu je vprašanje glede njenega obsega. S tem v zvezi IP ugotavlja, da je prosilec v svojem odgovoru na poziv z dne 10. 6. 2022 navajal, da želi vse informacije javnega značaja ustvarjene in pridobljene v letu 2021 in 2022 iz vseh zadev vključno z opravilnimi ter evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev ne glede na to ali so zadeve zaključene ali nezaključene zadev. Z vpogledom v ponovni poziv organa na dopolnitev zahteve, št. 972-7/2022/5 z dne 14. 6. 2022 IP ugotavlja, da je organ po prejemu prosilčevega odgovora z dne 10. 6. 2022, prosilca, v nasprotju z zgoraj pojasnjeno dolžnostjo prosilca do čim bolj določne opredelitve dokumenta, pozval k točni opredelitvi formacije in nepopolnost vloge vezal na ugotovitev, da je prosilec z odgovorom z dne 10. 6. 2022 razširil prvotno zahtevo. Organ je namreč prosilca s pozivom z dne 14. 6. 2022 pozval, naj navede, katere dokumente konkretno zahteva v tem postopku: ali morda zahteva vse dokumente iz vseh zadev, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski (nadzorni) organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve, tj. do vključno 31. 5. 2022 (torej jih je organ začel v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve za dostop do informacij javnega značaja, to je do vključno 31. 5. 2022), oziroma katere dokumente iz katerih zadev konkretno zahteva; in kaj konkretno je mišljeno z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev. Pri tem je še navajal, da je skladno z Uredbo o upravnem poslovanju številka dokumenta evidenčna oznaka dokumenta, sestavljena iz številke zadeve in zaporedne številke dokumenta v okviru zadeve, številka zadeve pa je evidenčna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve. Glede na navedeno je prosilca pozval na dopolnitev z navedbo, ali so z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev mišljene številke dokumentov in številke zadev ter številke katerih zadev in številke katerih dokumentov (iz katerih zadev) konkretno zahteva.

IP s tem v zvezi najprej pojasnjuje, da lahko prosilec, v skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti, v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji , zato razširitev zahteve v smislu zahtevanih informacij, sama po sebi ne more biti razlog za nepopolnost zahteve glede. Dalje IP ugotavlja, da je prosilec na drugi poziv na dopolnitev odgovoril 17. 6. 2022 in navajal, da zahteva vse informacije javnega značaja iz vseh zadev, ki jih organ navedel v prvi alineji drugega odstavka na drugi (hrbtni), strani poziva, torej vse dokumente iz vseh zadev inšpekcijskih in prekrškovnih, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike in jih je organ ustvaril ali pridobili v letih 2021 in 2022 do predmetnega zaprosila. Glede vprašanja organa v zvezi z evidenčnimi številkami dokumentov, pa je navajal, da mora organ pri izvajanju svojih zakonskih nalog in postopkov torej tudi vodenju inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov svoje postopke in postopkovna opravila obvezno dokumentirati in evidentirati, ne glede na to ali jih dokumentirate v fizični ali elektronski obliki. Evidentiranje pa pomeni vnos dokumentov ali podatkov o posameznih dokumentih v evidence, ki jih organ vodi. Navajal je, da so s tem torej mišljeni podatki, ki niso razvidni iz posameznega dokumenta, zlasti ga zanima datum nastanka ali vnosa v evidenco. Iz podatkov v spisu izhaja, da organ te prosilčeve dopolnitve v izpodbijanem sklepu ni presojal, saj je prosilčev odgovor, poslan po elektronski pošti, spregledal. Je pa presojo tega odgovora naredil po prejemu pritožbe in v odstopnem dopisu, št. 972-7/2022/9 z dne 26. 7. 2022, navajal, da prosilec tudi po tej dopolnitvi ni ustrezno dopolnil zahteve, saj se kljub pojasnilu glede načina evidentiranja zadev pri organ, ni izrecno opredelil, ali so z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev mišljene številke dokumentov in številke zadev ter številke katerih zadev in številke katerih dokumentov (iz katerih zadev) konkretno zahteva oziroma tudi po dopolnitvi z dne 17. 6. 2022 ni jasno, kaj vse je konkretno mišljeno s podatki, ki niso razvidni iz posameznega dokumenta, ki jih zahteva prosilec. Organ je tako ocenil, da vloga, prejeta v predmetni zadevi, tudi po dodatnem pozivu za dopolnitev z dne 14. 6. 2022 in dopolnitvi prosilca z dne 17. 6. 2022 ostaja nepopolna, saj ne vsebuje točne opredelitve informacije, s katero se prosilec želi seznaniti. S takšno presojo se IP ne more strinjati. Po presoji IP je prosilec že z dopolnitvijo z dne 10. 6. 2022, nedvomno pa z dopolnitvijo z dne 17. 6. 2022, zahtevo dopolnil do te mere, da je glede obsega dokumentov zmožna obravnave in zato ni nepopolna. Glede prvega dela zahteve, je prosilec v zadnji dopolnitvi z dne 17. 6. 2022 jasno navedel, da želi vse informacije, torej vse dokumente, ki jih je organ navedel v prvi alineji drugega odstavka na drugi (hrbtni strani dopisa, št. 972-7/2022/5 z dne 14. 6. 2022, torej vse dokumente iz vseh zadev, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve, tj. do vključno 31. 5. 2022 (torej jih je organ začel v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve). Pod besedno zavezo »vse dokumente iz zadev« je torej mogoče razumeti vse dokumente iz posameznih zadev, ki ustrezajo časovni omejitvi zahteve, ki med strankama ni sporna (dokumenti, ki jih je organ pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve, tj. do vključno 31. 5. 2022). Kot je pravilno poudaril že prosilec, so namreč vsi dokumenti iz delovnega področja organa, ki je kot javna agencija, druga oseba javnega prava kot nosilec javnega pooblastila, v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, informacije javnega značaja in kot take prosto dostopne, razen v delu, kjer vsebujejo izjeme, ki jih določata 5. a ali 6. člena ZDIJZ. Iz navedenega izhaja, da je povsem jasno, da se prosilčeva zahteva v tem delu nanaša na vse dokumente iz teh zadev. Upoštevajoč zgornje navedbe in namen ZDIJZ, predvsem njegovo nadzorno funkcijo, ki se odraža v omogočanju državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, je namreč v svojem bistvu lahko vezana na dokumente, s katerimi organ razpolaga. Tako bi bilo nesprejemljivo od prosilca zahtevati, naj navede, katere številke zadev in katere dokumente iz posameznih zadev konkretno zahteva, če niti ne ve katere zadeve organ vodi. Prav tako po presoji IP organ nepopolnosti zahteve ne more utemeljevati z ugotovitvami, da ni jasno, ali so z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev mišljene številke dokumentov in številke zadev. Prosilec je z zahtevo z dne 31. 5. 2022 zahteval opravilne številke nezaključenih zadev, ki jih organ vodi kot prekrškovne in nadzorne postopke in evidenčne podatke o vseh zaprošenih zadevah. V dopisu z dne 10. 6. 2022 je svojo zahtevo razširil na pridobitev opravilnih in evidenčnih številk dokumentov zaključenih in nezaključenih zadev. Organ je prosilcu v dopisu – pozivu z dne 14. 6. 2022 ob vprašanju kaj konkretno je mišljeno z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev, pojasnil, da je, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, številka dokumenta evidenčna oznaka dokumenta, sestavljena iz številke zadeve in zaporedne številke dokumenta v okviru zadeve, številka zadeve pa je evidenčna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in štirimestne letnice nastanka zadeve. Glede na navedeno je prosilca pozval na dopolnitev z navedbo, ali so z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev mišljene številke dokumentov in številke zadev ter številke katerih zadev in številke katerih dokumentov (iz katerih zadev) konkretno zahteva. Prosilec je v svojem odgovoru z dne 17. 6. 2022 navajal, da pomeni evidentiranje vnos dokumentov ali podatkov o posameznih dokumentih v evidence, ki jih organ vodi. Navajal je, da so s tem torej mišljeni podatki, ki niso razvidni iz posameznega dokumenta, zlasti ga zanima datum nastanka ali vnosa v evidenco. Čeprav takšna dopolnitev prosilca temelji na njegovih predvidevanjih, na kakšen način organ vodi ali bi moral voditi zadeve in evidentirati dokumente po posameznih zadevah, pa po presoji IP,to ne pomeni, da je zahteva samo zato nepopolna. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj je presoja, katere informacije je mogoče prepoznati kot predmet prosilčeve zahteve, na organu, saj on pozna, na kakšen način vodi zadeve oziroma evidentira dokumente. Organ je v dopisu z dne 14. 6. 2022 pojasnil, na kakšen način vodi zadeve in evidentira dokumente, torej bi lahko o zahtevi po opravilnih in evidenčnih številkah odločil v tem obsegu oziroma upoštevajoč način vodenja in evidentiranja, ki ga izvaja. Presoja, da je zahteva nepopolna zato, ker prosilec, kljub pojasnilu glede načina evidentiranja zadev pri organu, ni izrecno navedel, ali so z opravilnimi in evidenčnimi številkami dokumentov oziroma zadev mišljene številke dokumentov oziroma zadev, tako ne zdrži resne pravne presoje. 

Upoštevajoč vse do sedaj navedeno, je mogoče zaključiti, da organ ve, na katere dokumente se nanaša oziroma bi se vsaj lahko nanašala prosilčeva zahteva po vsebini. Iz tega sledi, da je ta dovolj jasna, da zaradi svoje, sicer opisne narave, ni nepopolna. Ob predpostavki, da organ ve, za katere dokumente gre in da z njimi razpolaga, je namreč glede na takšno zahtevo organ o njej dolžan odločiti. Izbira, katere dokumente bo prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve, pa je prepuščena organu. Upoštevajoč navedene ugotovitve IP, v okoliščinah konkretnega primera, ne more slediti odločitvi organa, da je prosilčeva zahteva nepopolna in je zato ni mogoče obravnavati, zato zaključuje, da so pritožbene navedbe v tej smeri utemeljene. 

Organ je v obravnavani zadevi, ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, napravil napačno presojo glede popolnosti prosilčeve zahteve, posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, organ je zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrgel kot nepopolno, zato se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z njimi.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je v ponovnem postopku dolžan obravnavati prosilčevo zahtevo kot popolno in prepoznati ali oziroma kateri dokumenti po vsebinskih označbah ustrezajo prosilčevi zahtevi. Ob tem mora upoštevati, da je prosilec zahteval vse dokumente iz vseh zadev, ki se nanašajo na dobavitelje elektrike, ki jih je organ pri svojem delu kot (i) inšpekcijski organ ali (ii) prekrškovni organ zaradi kršitve relevantnih predpisov, ki urejajo dobavo in delovanje trga električne energije, pridobil ali ustvaril v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve, tj. do vključno 31. 5. 2022 (torej jih je organ začel v letih 2021 in 2022 do prejema zahteve), tako za zaključene kot za nezaključene zadeve. Glede dostopa do opravilnih in evidenčnih številk dokumentov oziroma zadev pa mora organ upoštevati način evidentiranja zadev in dokumentov pri organu. Skladno z navedenim lahko organ o njih odloči, upoštevaje časovni okvir zahteve, ki med strankami ni sporen. Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej popolno ugotoviti dejansko stanje, torej s katerimi dokumenti razpolaga, jih določno (z navedbo, imen, in/ali številk…) identificirati in o njih odločiti v skladu z določbami po ZDIJZ, kar pomeni, da mora pri tem upoštevati izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (npr. izjemo varstva osebnih podatkov, izjemo varstva upravnega postopka, izjemo prekrškovnega postopka v teku, itd.) oziroma na drugačen način odločiti o zahtevi (če npr. ugotovi, da je prosilec dokumente, ki jih bo organ prepoznal kot predmet zahteve, že prejel kot informacije javnega značaja). V primeru obstoja katere od izjem 6. člena ZDIJZ mora organ presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja  ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično naveden konkretni dokument, ki je bil predmet presoje in ni javno dostopen, ker predstavlja izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ). Organ lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij. Glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Bistvo te določbe je, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja , ki predstavlja enotni stroškovnik, zato lahko prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno preveri.

Sklepno

Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena,  zato je IP izpodbijani sklep, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP in prvega odstavka 259. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

K II. točki izreka:
 
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
 
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
 
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila    :
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka