prosilec - Agencija RS za okolje

POVZETEK:

Stranski udeleženec je vložil pritožbo zaradi posredovanja določenih podatkov o pošiljkah odpadkov prosilcu, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je pritožba neutemeljena. IP posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, tudi po stališču Sodišča Evropske unije, treba zavzeti široko razlago. Poleg tega IP poudarja, da so v skladu s predpisi okoljski podatki vsi tisti podatki, ki se nanašajo na odpadke, kamor po mnenju IP vsekakor sodijo tudi podatki o pošiljkah odpadkov: podatek o tem, ali je bila pošiljka sprejeta, datum oddaje pošiljke odpadkov, datum prevzema pošiljke odpadkov, kraj oddaje pošiljke odpadkov in kraj prevzema pošiljke odpadkov. Navedeni podatki omogočajo sledljivost pošiljk odpadkov in spremljanje nastajanja odpadkov ter ravnanja z njimi. Gre torej za podatke, ki se neposredno tičejo odpadkov in ravnanja z odpadki, kar posledično pomeni, da gre za okoljske podatke v smislu zakona. Ozka razlaga osnovnih pojmov s tega področja in posledično omejevanje obsega absolutno prosto dostopnih informacij javnega značaja bi de facto pomenilo tudi negacijo vseh teh pravic.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-478/2025/3

Datum: 11. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: stranski udeleženec) z dne 23. 9. 2025, zoper odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-39/2025/8 z dne 25. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba stranskega udeleženca z dne 23. 9. 2025 zoper odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Agencije RS za okolje, št. 090-39/2025/8 z dne 25. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Organ je dne 25. 8. 2025 o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja izdal odločbo št. 090-39/2025/8 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente, v delu pa je zahtevo zavrnil, ker gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in gre za izjemo od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(2) Dne 23. 9. 2025 je stranski udeleženec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava, v kateri navaja, da bi moral organ zahtevo prosilca zavrniti ter da prosilec svojo pravico do dostopa zlorablja. Podredno bi moral zahtevo zavrniti v večjem obsegu, saj je nekatere podatke napačno klasificiral kot podatke o odpadkih. Navaja, da posamezen podatek ni podatek o odpadku zgolj zato, ker je v njegovem opisu beseda »odpadek«. Podatek mora neposredno opredeljevati odpadek, zato ni mogoče šteti za podatke o odpadkih: podatek o tem, ali je bila pošiljka sprejeta, datum oddaje pošiljke odpadkov, datum prevzema pošiljke odpadkov, kraj oddaje pošiljke odpadkov in kraj prevzema pošiljke odpadkov. Konkretni podatki niso podatki o odpadkih in zato niso predmet absolutne javnosti, temveč zanje velja izjema poslovne skrivnosti, kar je stranski udeleženec že obširno pojasnil v svoji zahtevi za priglasitev stranske udeležbe.

(3) Organ je pritožbo stranskega udeleženca, v skladu s prvim odstavkom 241. člena ZUP, poslal v opredelitev prosilcu, ki je dne 14. 10. 2025 poslal odgovor, da se s pritožbenimi navedbami stranskega udeleženca ne strinja ter da ima ravnanje z odpadki pomemben vpliv na zdravo okolje.

(4) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 16. 10. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

1.   Obseg odločanja drugostopnega organa

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo stranski udeleženec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na posredovanje naslednjih podatkov: podatek o tem, ali je bila pošiljka sprejeta, datum oddaje pošiljke odpadkov, datum prevzema pošiljke odpadkov, kraj oddaje pošiljke odpadkov in kraj prevzema pošiljke odpadkov.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

(7) 5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

2.     Absolutna javnost podatkov glede odpadkov (okoljskih podatkov)

(8) Organ je glede spornih podatkov (torej podatkov o tem, ali je bila pošiljka sprejeta, datum oddaje pošiljke odpadkov, datum prevzema pošiljke odpadkov, kraj oddaje pošiljke odpadkov in kraj prevzema pošiljke odpadkov) ugotovil, da gre za podatke glede odpadkov, ki so absolutno javni in glede katerih ni mogoče uveljavljati izjeme poslovne skrivnosti, ki jo je zatrjeval stranski udeleženec.[1]

(9) IP pojasnjuje, da ZDIJZ v 2. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede morebitne taksativno določene izjeme iz prvega odstavka tega člena (tudi poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Okoljski podatki so tako absolutno javni podatki, glede katerih ne pride poštev nobena izjema od prostega dostopa.

(10)         Takšna ureditev  glede okoljskih podatkov je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

(11)         Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2),[2] ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 8. členu ZVO-2, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalcev javnih služb varstva okolja ter drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Načelo javnost pa izhaja iz 15. člena ZVO-2, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom.

(12)         Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 160. člena ZVO-2, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 160. člen ZVO-2 v drugem odstavku določa, da so okoljski podatki tudi podatki emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah (4. točka). Tretji odstavek tega člena pa dalje med drugim določa, da so ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja okoljski podatki, ki se nanašajo na odpadke, javni.

(13)         Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, so predmet zahteve podatki, ki jih organ hrani v informacijskem sistemu o ravnanju z odpadki (IS ODPADKI), ki je bil vzpostavljen za zagotavljanje sledljivosti pošiljk odpadkov ter spremljanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, na podlagi 56. člena Uredbe o odpadkih.[3] Stranski udeleženec v pritožbi osporava odločitev organa, da se za podatke o odpadkih štejejo tudi sporni podatki glede pošiljk odpadkov.

(14)         IP najprej poudarja, da se pojem odpadek ne sme razlagati ozko.[4] IP posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, tudi po stališču Sodišča Evropske unije, treba zavzeti široko razlago,[5]  kar velja tudi za sam pojem odpadek. Takšno stališče je Sodišče Evropske unije zavzelo npr. v sodbi v zadevi št. C-195/05 z dne 18. 12. 2007, v kateri je izrecno navedlo, da se pojem odpadek ne sme razlagati ozko (točka 35). Poleg tega IP poudarja, da so v skladu s predpisi okoljski podatki vsi tisti podatki, ki se nanašajo na odpadke, kamor po mnenju IP vsekakor sodijo tudi podatki o pošiljkah odpadkov: podatek o tem, ali je bila pošiljka sprejeta, datum oddaje pošiljke odpadkov, datum prevzema pošiljke odpadkov, kraj oddaje pošiljke odpadkov in kraj prevzema pošiljke odpadkov. Navedeni podatki omogočajo sledljivost pošiljk odpadkov in spremljanje nastajanja odpadkov ter ravnanja z njimi. Gre torej za podatke, ki se neposredno tičejo odpadkov in ravnanja z odpadki, kar posledično pomeni, da gre za okoljske podatke v smislu zakona. Zakonodaja s področja odpadkov in ravnanja z odpadki namreč z namenom varstva okolja in varovanja človekovega zdravja določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe naravnih virov.[6]

(15)         Nujnost takšne široke razlaga nenazadnje izhaja tudi iz dejstva, da ZVO-2 temelji na načelu javnosti (15. člen), ki poleg splošne določbe, da so okoljski podatki javni, javnosti daje tudi vrsto drugih pravic,[7] ki pa jih je nemogoče izvrševati, če javnost nima dostopa do relevantnih okoljskih podatkov. Ozka razlaga osnovnih pojmov s tega področja in posledično omejevanje obsega absolutno prosto dostopnih informacij javnega značaja bi de facto pomenilo tudi negacijo vseh teh pravic.

(16)         IP upoštevaje vse navedeno in okoliščine konkretnega primera ugotavlja, da je potrebno tudi sporne podatke o pošiljkah odpadkov, opredeliti kot podatke, ki se nanašajo na odpadke in posledično šteti za okoljske podatke, ki jih je zakonodajalec želel vključiti v izjemo od izjem iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti proizvajalcev ter posledično ne predstavljajo izjeme po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre torej za absolutno javne podatke, zato je odločitev prvostopnega organa pravilna, pritožbene navedbe stranskega udeleženca pa neutemeljene.

3.     Zloraba pravice in erga omnes dostopa do informacij javnega značaja 

(17)         Glede navajanja stranskega udeleženca, da je potrebno zahtevo prosilca zavrniti iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, ker prosilec objavlja žaljive prispevke o njemu, IP pojasnjuje, da so le-te neutemeljene. Na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(18)         IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi.^[8] IP z vpogledom v zahtevo prosilca ugotavlja, da le ta ni šikanozna, prav tako iz obravnavane zadeve ne izhaja, da bi prosilec očitno zlorabljal svojo pravico do dostopa. Navedbe stranskega udeleženca glede tega, da prosilec pridobljene informacije objavlja na spletu ne morejo šteti za okoliščino, da gre za šikanozne vloge, saj gre v tem primeru za informacije javnega značaja (torej informacij, ki so prosto dostopne vsem). Prav tako IP opozarja, da institut zlorabe pravice v ZDIJZ ni namenjen temu, da se prepreči morebitno objavljanje pridobljenih informacij na družbenih omrežjih ali na spletu, ampak so temu namenjeni postopki pred drugimi organi (v kolikor gre npr. za blatenje dobrega imena).

(19)         IP še poudarja, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oziroma interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

4.     Sklepno

(20)         V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba stranskega udeleženca neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[9] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1]              Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti (ZPosS).

[2] Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24, 21/25 – ZOPVOOV in 56/25 – PoZ.

[3] Uradni list RS, št. 77/22, 113/23 in 13/25.

[4] Odpadek je definiran v 7. točki 3. člena ZVO-2, in sicer je to vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči.

[5] Npr. sodba Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998.

[6] To izhaja tudi iz 1. člena Uredbe o odpadkih, ki je bila sprejeta v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih.

[7] Pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja; pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji; pravico sodelovati v upravnih postopkih, ki se nanašajo na posege v okolje

[8] Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP).

[9] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.