prosilec - Agencija RS za energijo

POVZETEK:

Prosilec je zahteval kopijo uporabnega dovoljenja za malo hidroelektrarno. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme poslovne skrivnosti, ki jo je v postopku zatrjeval stranski udeleženec. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navedel, da ni želel prejeti delnega uporabnega dovoljenja, o katerem je organ odločil v izpodbijani odločbi, temveč kopijo uporabnega dovoljenja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je delno uporabno dovoljenje edino uporabno dovoljenje s katerim razpolaga organ. Ker gre za dokument, s katerim se prosilec ne želi seznaniti, organ pa mu drugega dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more poslati, je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-117/2023/4

Datum:  23. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 24. 3. 2023, zoper odločbo Agencije za energijo, Strossmayerjeva ulica 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 972-2/2023/7 z dne 3. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 24. 3. 2023 zoper odločbo Agencije za energijo, št. 972-2/2023/7 z dne 3. 3. 2023 se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 21. 1. 2023 na organ naslovil zahtevo, da mu v elektronski obliki pošlje kopijo uporabnega dovoljenja za mHE Brežna, ki jo je zgradil investitor …. iz Ljubljane (v nad.: stranski udeleženec)

Organ je s sklepom z dne 25. 1. 2023 rok za odločitev podaljšal do 30. 3. 2023. Istega dne je organ stranskemu udeležencu poslal poziv, da se opredeli, ali zahtevana informacija, in  sicer Delno uporabno dovoljenje (brez ribje steze), ki ga je dne 23. 8. 2021 izdala Upravna enota Grosuplje, zanj pomeni katero od izjem, določenih v ZDIJZ.

Stranski udeleženec je dne 2. 2. 2023 podal izjavo, da želi sodelovati v postopku kot stranski udeleženec ter da zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, ker gre za dokumentacijo o konkretnem investicijskem projektu, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, informacija ima zanje tržno vrednost, saj se lahko uporablja za druge dokumente, ki jih namerava stranski udeleženec tržiti, prav tako gre za informacijo, ki so jo s sklepom z dne 8. 1. 2017 opredelili kot poslovno skrivnost. Stranski udeleženec je zgornje navedbe podrobneje opredelil še v dopisu z dne 14. 2. 2023.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 972-2/2023/7 z dne 3. 3. 2023 (v nad.: izpodbijana odločba) na podlagi izjeme poslovne skrivnosti. Organ je ugotovil, da razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, in sicer s kopijo Delnega uporabnega dovoljenja (brez ribje steze) št. 351-511/2021-3 (301) z dne 23. 8. 2021, izdanega s strani Upravne enote Grosuplje. Organ je ugotovil, da je uporabno dovoljenje organu predložil stranski udeleženec, zato ga je pozval v postopek in ugotovil, da stranski udeleženec zatrjuje izjemo poslovne skrivnosti.

Organ je pri ugotavljanju obstoja poslovne skrivnosti izhajal iz Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), saj gre za dokument, ki je nastal leta 2021. Organ je ugotovil, da je stranski udeleženec izdal pisni Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 8. 1. 2017 (v nadaljevanju sklep o poslovni skrivnosti), ki (med drugim) določa, da je poslovna skrivnost vsa dokumentacija v zvezi z mHE Brežna, predvsem pa: vsa investicijska dokumentacija (DIIP, INP ...), vsa projektna, tehnična in upravna dokumentacija; vsi načrti, analize, idejne zasnove, lokacijske informacije in študije, ki se nanašajo na projekt; vsi predpisani projektni pogoji ter vsa pridobljena soglasja za objekt. Organ je ugotovil, da sklep o poslovni skrivnosti konkretno opredeljuje poslovno skrivnost, ki zajema (tudi) dokument, ki je predmet obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Organ je ugotovil, da sklep o poslovni skrivnosti sicer posebej ne določa načina varovanja poslovne skrivnosti in odgovornosti oseb, ki morajo to poslovno skrivnost varovati, oziroma v zvezi s tem določa zgolj, da se ne dovoli kopiranje načrtov ali dokumentacije oziroma da se ne dovoli kopiranje metodologije in drugih podatkov iz investicijske dokumentacije. Glede tega je stranski udeleženec pojasnil, da takšen posebni sklep ni bil izdan, ker pri stranskem udeležencu ni zaposlenih oseb, ampak ima le direktorja, ki jo zastopa, slednji pa je bil v času sprejema sklepa o poslovni skrivnosti tudi edini družbenik podjetja.

V zvezi z vprašanje ali bi ob razkritju zahtevane informacije stranskemu udeležencu nastala škoda, je organ ugotovil, da je stranski udeleženec pojasnil, da je bilo v razvoj projekta vloženega veliko znanja in sredstev in da namerava stranski udeleženec pridobljeno znanje in izkušnje tržiti, s posredovanjem podatkov tretjim osebam pa bi vse navedeno postalo brezplačno lahko dostopno tretjim osebam, s čimer bi stranski udeleženec izgubil svojo primerjalno prednost na trgu in utrpel gospodarsko škodo. Zahtevani podatki imajo za stranskega udeleženca tržno vrednost, ta tržna vrednost pa se bo izgubila takoj, ko bo tretja oseba podatke pridobila brez ustreznega plačila in garancij glede njihovega nerazkrivanja. Za katerega koli zainteresiranega investitorja znanje in dokumentacija, v kateri je to znanje vsebovano, po navedbah stranskega udeleženca predstavlja veliko vrednost, saj bo lahko projekt izpeljal v relativno kratkem času in z manjšimi finančnimi vložki, investitorji pa so pripravljeni plačati, da se izognejo tako dolgemu postopku za realizacijo investicije. Organ je ocenil, da je stranski udeleženec konkretno utemeljil, da bi razkritje dokumentov huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu in da bi mu nastala občutna škoda. Organ je glede na zgoraj navedeno ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS.

Organ je tudi ugotovil, da se zahtevani dokument ne nanaša na porabo javnih sredstev oziroma ne gre za podatke v zvezi z izvajanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ne gre za dokument, ki bi bil javen na podlagi zakona. Prav tako ne izhaja, da bi bil dokument predmet zakonske regulacije oziroma ne izhaja obveznost njegove javne objave oziroma posredovanja prosilcu. Posledično ne gre za dokument, ki mora biti prosto dostopen oziroma, ki je po zakonu javen, kar dodatno potrjuje, da se lahko določi kot poslovna skrivnost. Organ je ugotovil tudi, da razkritje dokumenta tudi ni v javnem interesu.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 24. 3. 2023 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ni želel prejeti delnega uporabnega dovoljenja (brez ribje steze), temveč kopijo uporabnega dovoljenja. Če organ z uporabnim dovoljenjem ne razpolaga, bi moral njegovo zahtevo zavrniti zaradi neobstoja dokumenta. Prosilec želi samo vedeti, ali ima stranski udeleženec uporabno dovoljenje za mHE Brežna, kar bo razvidno iz odločbe organa, ko bo ta moral po zaključku postopka odločiti o njegovi zahtevi za kopijo uporabnega dovoljenja. Navedel je še, da je uporabno dovoljenje odločba in kot tako ne more biti varovana kot poslovna skrivnosti. Kot informacijo javnega značaja je zahteval samo kopijo uporabnega dovoljenja, ne pa tudi kopij drugih dokumentov iz mape sestavnega dela uporabnega dovoljenja. Poudarja, da je v interesu javnosti, da se ve, ali ima investitor uporabno dovoljenje za mHE Brežna, saj je pogoj za začetek uporabe zakonsko predpisano in izdano pravnomočno uporabno dovoljenje. Ker organ ni odločil o njegovem preciznem zahtevku za dostop do uporabnega dovoljenja, vlaga pritožbo.

Organ je o pritožbi seznanil stranskega udeleženca, ki vztraja pri tem, da uporabno dovoljenje ni javen dokument, zato se ga ne more posredovati tretjim osebam ter da dokument predstavlja njegovo poslovno skrivnost. Hkrati je dodal, da je poimenovanje dokumenta za njegovo veljavnost irelevantno.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 972-2/2023/10 z dne 13. 4. 2023, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentom, ki je predmet odločanja.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje zato, ker je v zahtevi precizno navedel, da želi prejeti uporabno dovoljenje za mHE Brežna, organ pa je zavrnil dostop do delnega uporabnega dovoljenja. Navajam, da delnega uporabnega dovoljenja od organa ni zahteval in da bi organ, če z uporabnim dovoljenjem ne razpolaga, moral njegovo zahtevo zavrniti. IP je v pritožbenem postopku presojal, ali organ morebiti razpolaga tudi z dokumentom, kot ga je v zahtevi poimenoval prosilec.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je organ na prvi stopnji ravnal ustrezno, ko je na podlagi prejete zahteve prosilca za dostop do uporabnega dovoljenja, pregledal svojo dokumentacijo in ugotovil, da z uporabnim dovoljenjem razpolaga in zahtevani dokument identificiral kot Delno uporabno dovoljenje (brez ribje steze) št. 351-511/2021-3 (301) z dne 23. 8. 2021, ki ga je izdala Upravna enota Grosuplje in ga je v zadevo organa predložil stranski udeleženec, kot prilogo k vlogi za izdajo deklaracije. Organ je namreč dolžan pri presoji, ali z dokumentom razpolaga, vsebinsko izhajati iz zahteve prosilca in mu posredovati zahtevano informacijo, za katero vsebinsko ugotovi, da zahtevi prosilca ustreza. Pravilno je, da organ ne izhaja iz samega poimenovanja dokumenta, saj prosilci praviloma ne morejo vedeti, kako je poimenovana informacija, s katero razpolaga organ.

Glede na izrecne pritožbene navedbe prosilca, da ta ni zahteval in ne želi Delnega uporabnega dovoljenja, o katerem je odločil organ, temveč da želi dokument, ki ga je precizno poimenoval kot Uporabno dovoljenje za mHE Brežna oz. izjavo organa, da stranski udeleženec oz. organ z uporabnim dovoljenjem ne razpolaga, je IP ugotovil, da je organ ob odstopu pritožbe v reševanje, izrecno navedel, da predstavlja dokument, o katerem so odločali na prvi stopnji, edino uporabno dovoljenje za mHE Brežna, s katerim organ razpolaga. IP je opravil tudi telefonsko poizvedbo pri organu, ki je potrdil, da je v spisovno dokumentacijo vpogledal tako sektor, ki je vsebinsko obravnaval zadevo, katere priloga je bilo delno uporabno dovoljenje, kot tudi uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ter da z drugim dokumentom organ ne razpolaga.

IP je obrazložitvi organa sledil, saj je organ zahtevani dokument v konkretni zadevi našel in o njem odločil, torej ne gre za situacijo, ko organ zatrjuje, da ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilca. IP je pri tem upošteval tudi dejstvo, da gre za dokument, ki ga je v zadevo organa predložil stranski udeleženec in ne gre za dokument, ki bi ga ustvaril oz. moral ustvariti organ. IP tudi ugotavlja, da možnost izdaje delne odločbe (uporabno dovoljenje pa predstavlja upravno odločbo) določa ZUP v 219. členu. Ta določa, da kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oz. po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, lahko izda pristojni organ odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo.

Pritožbenim navedbam prosilca, v katerih ta vztraja pri tem, da želi zgolj uporabno dovoljenje, ne pa tudi delnega uporabnega dovoljenja oz. izjavo, da uporabno dovoljenje ne obstaja, tako ni mogoče slediti, saj je tudi delno uporabno dovoljenje na podlagi ZUP samostojna odločba, torej gre za samostojno uporabno dovoljenje, ne glede na njegovo poimenovanje.

Ker je prosilec v pritožbi navedel, da vztraja pri zahtevku za posredovanje kopije uporabnega dovoljenja in da Delnega uporabnega dovoljenja (brez ribje steze) št. 351-511/2021-3 (301) ni zahteval, IP v pritožbenem postopku dostopa do Delnega uporabnega dovoljenja (brez ribje steze), ni presojal, saj iz pritožbe izhaja, da to ni dokument, s katerim bi se prosilec želel seznaniti. Poleg tega IP, na podlagi pregleda spisovne dokumentacije, ki jo je vodil v zadevah št. 090-121/2023 in št. 090-103/2023, ugotavlja, da je bilo o zahtevah prosilca za uporabno dovoljenje odločeno tudi v teh dveh zadevah in da se prosilec očitno ne želi seznaniti z delnim dovoljenjem, ampak vztraja pri dostopu do (celotnega) dovoljenja.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga, oz. da ustvari dodatno dokumentacijo, ki bo ustrezala zahtevi prosilca. Takšne pravice prosilca ZDIJZ namreč ne varuje.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Posledično je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil. IP ob tem ni sledil navedbam organa, da gre za poslovno skrivnost (tega vprašanja v tem postopku ni presojal), ampak je pritožbo zavrnil iz drugih razlogov, ki jih je pojasnil zgoraj. 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izv odih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka