prosilec - 2TDK d.o.o.

POVZETEK:

Zavezanec je prosilcu dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je zavezanec ravnal pravilno in zakonito, ko je o dostopu odločil na navedeni pravni podlagi. Zahtevana dokumentacija se namreč nanaša na določeni javni naročili, zato je bilo treba pri opredelitvi predmeta obeh zahtev upoštevati določbe ZJN-3, ki predstavlja v obravnavanem primeru specialnejši predpis v razmerju do ZDIJZ. Določba četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 je po presoji IP povsem jasna, dokumentacija o določenem javnem naročilu postane v celoti javna po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, razen v delu, v katerem vsebuje poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke, uporaba določb ZDIJZ pa je do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila izključena. Ker odločitvi naročnika v času izdaje izpodbijanega odgovora še nista bili pravnomočni, je uporaba določbe ZDIJZ izključena. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-132/2021/4

Datum:  15. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 3. 2019, zoper odgovor družbe 2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), št. 40-169/2021 z dne 15. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 29. 3. 2019 zoper odgovor družbe 2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o., št. 40-169/2021 z dne 15. 3. 2021, se zavrne.

2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevama z dne 5. 3. 2021, na podlagi ZDIJZ, zahteval vpogled oziroma posredovanje dokumentacije, ki se nahaja v spisih št. JN 10/2019 in št. JN 11/2019.

Zavezanec je z odgovorom št. 40-169/2021 z dne 15. 3. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor) zahtevi prosilca zavrnil v celoti. Navedel je, da gre pri predmetni dokumentaciji za sestavne dele dveh postopkov javnih naročil, ki sta še v teku, kar pomeni, da odločitvi o oddaji javnega naročila še nista pravnomočni (pravnomočni sta zgolj odločitvi o priznanju sposobnosti). V skladu s četrtim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1] se pred datumom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Ob tem je dodatno pojasnil še, da je tudi Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 v 23. točki med drugim zavzel stališči:

• »imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ«, in
• » ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni«.

Upoštevaje navedeno je tako zahtevi prosilca zavrnil.

Prosilec je zoper odgovor zavezanca vložil pritožbo z dne 29. 3. 2019 (pri datumu pritožbe oziroma letnici gre za očiten lapsus, op. IP) in predlagal, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter se mu omogoči dostop do podatkov in listin, kot se nahajajo iz spisa št. JN 10/2019 in št. JN 11/2019, in sicer v obsegu kot izhaja iz vloge. Z odločitvijo zavezanca se namreč ne strinja iz razlogov, ki jih je navedel v nadaljevanju svoje pritožbe, kot sledi. Predmetno javno naročilo je bilo oddano po omejenem postopku, ki je dvofazni postopek. V prvi fazi gospodarski subjekti na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju oddajo prijavo za sodelovanje, v drugi fazi pa gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik, oddajo ponudbe (41. člen ZJN-3). O navedenem je naročnik zainteresirane gospodarske subjekte tudi izrecno seznanil, saj je v točki 2.2.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da bo priznal sposobnost vsem kandidatom, ki bodo predložili pravočasno prijavo za sodelovanje, ki bodo v celoti izpolnjevali vse pogoje za priznanje sposobnosti, zahtevane v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri katerih ne bodo obstajali razlogi za izključitev in pri katerih ne bo dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik je določil še, da bodo kandidati, ki jim bo na podlagi prijave za sodelovanje priznana sposobnost, v drugi fazi postopka povabljeni k oddaji ponudbe. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do roka za oddajo prijav prejel 15 prijav, pri čemer je prosilec zoper tretjo odločitev naročnika o priznanju sposobnosti iz razloga, ker mu naročnik ni priznal sposobnosti v obeh sklopih, vložil zahtevek za revizijo, ki ju je Državna revizijska komisija zavrnila z odločitvama št. 018-015/2021-28 in št. 018-025/2021-27. Iz pravnega pouka v obeh zadevah izhaja, da je zoper odločitev Državne revizijske komisije v roku 30 dni od izdaje odločitve,mogoča tožba pred Upravnim sodiščem. Da bi prosilec lahko svoje navedbe, da sta obe odločitvi Državne revizijske komisije, nezakoniti, dokazal v upravnem sporu, potrebuje dokumentacijo, s katero ne razpolaga, saj nima spisa, niti od naročnika, niti mu ga ni vročila Državna revizijska komisija (DKOM). Iz obeh izpodbijanih odločitev nesporno izhaja, da sta tako naročnik kot tudi DKOM med revizijskim postopek zavrnili zahtevo za vpogled v postopkovno dokumentacijo in prijave kandidatov, ki jim je bila priznana sposobnost, prav tako pa prosilcu nista predložila dokumentacije, ki jo je v postopku pridobil zavezanec kot naročnik sam in nanjo oprl svojo odločitev. S tem sta kršila pravico do obrambe, kot izhaja iz sodne prakse sodišča EU. Ker naročnik v obeh zadevah vlagatelju ni priznal sposobnosti, to odločitev pa je potrdila tudi DKOM, vlagatelj sploh ni oddal ponudbe (2. faza), ker njegova prijava ni bila dopustna. Zato je sklicevanje na dejstvo, da odločitev o oddaji še ni postala pravnomočna, brezpredmetna. Ker pa ima prosilec možnost vložiti upravni spor, oziroma tožbo na ugotovitev, da sta obe odločitvi DKOM nezakoniti, je za prosilca kot stranko v postopku ključno, da se mu omogoči dostop do zahtevanih podatkov in dokumentov, kot izhaja iz vloge za dostop do informacij javnega značaja. Zaradi narave revizijskih postopkov in zaradi kršitve temeljnega načela transparentnosti in enakopravnosti, ki sta jih zagrešila v postopku tako naročnik, kot tudi DKOM, prosilec sploh ne more uresničiti svoje pravice do pregledovanja in prepisovanja spisa, ki je nujno potreba zaradi tožbe pred Upravnim sodiščem v smislu uveljavljanja pravice iz 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)[2] v povezavi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju: ZPVPJN)[3] in ob upoštevanju 12. člena ZPVPJN (kot stranka v smislu prvega oziroma tretjega odstavka 150. člena ZPP). Načelo enakega obravnavanja zahteva, da imajo gospodarski subjekti, ki se zanimajo za javno naročilo, pri sestavi svojih ponudb enake možnosti, da se lahko natančno seznanijo z omejitvami postopka in da se lahko prepričajo, da za vse konkurente veljajo enake zahteve.[4] Prav zaradi uresničitve tega temeljnega načela potrebuje prosilec zahtevane podatke. Prosilec je v zahtevi jasno zapisal, da zahtevane podatke potrebuje zaradi potreb uveljavitve nadaljnjih pravnih sredstev. Tožbo v upravnem sporu mora vložiti v roku 30 dni od prejema odločitve DKOM. Da bi zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, potrebuje vpogled v spis, torej v vse dokumente, kot je bilo zahtevano, saj je na te DKOM oprla svojo odločitev. Sklicevanje organa, da odločitev o oddaji še ni postala pravnomočna, je neutemeljeno, poleg tega pa ne zahteva vpogleda v drugo fazo oddaje javnega naročila (ponudbe), temveč v prijave kandidatov in spis o vodenju postopka - torej v vse dokumente, ki so vplivali na odločitev DKOM in prosilcu niso bili vročeni med postopkom pravnega varstva po ZPVPJN. V kolikor pa IP ne bi sledil prosilcu, naj vloži pobudo za oceno ustavnosti 35. člena ZPVPJN, saj gre v bistvu za zlorabo procesnih določb v škodo prosilca, ki mu zavezanec v predrevizijskem postopku ni odstopil ključne dokumentacije, prav tako tega ni storila DKOM. Za pravico do obrambe, kot izhaja iz prakse sodišče EU je ključno, da pred potekom roka za vložitev pravnega sredstva, stranka v postopku (v Upravnem sporu je po ZPVPJN med drugim tisti, ki je vložil zahtevek za revizijo, torej prosilec, pridobi dokumentacijo in se na ta način seznani z dejstvi, ki jih potrebuje v upravnem sporu. Tudi Upravno sodišče mora v tožbi za ugotovitev nezakonitosti DKOM odločati hitro (90 dni), zato prosi za pospešeno obravnavo zahteve, sicer bo v Upravnem sporu brez učinkovitega pravnega varstva.

Prosilec je vložil pritožbo neposredno pri IP, zato jo je IP z dopisom št. 092-53/2021/2 z dne 2. 4. 2021 odstopil zavezancu v ustrezen preizkus procesnih predpostavk po 245. členu ZUP. Zavezanec po prejemu pritožbe izpodbijanega odgovora ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 40-258/2021 z dne 20. 4. 2021, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi pripadajoče dokumente.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ob tem IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

IP nadalje ugotavlja, da ni sporno, da je družba 2 TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o., Ljubljana, zavezanec po ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da zavezanec razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, kar pomeni, da so pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni. Sporno tako v obravnavanem primeru je, ali je odločil zavezanec pravilno, ker je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3.

Uporaba določb v obravnavanem primeru

IP ugotavlja, da je zavezanec ravnal pravilno in zakonito, ko je dostop do zahtevanih dokumentov utemeljil na določbi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, kar utemeljuje z naslednjimi argumenti:

• Upoštevaje dejstvo, da se zahtevana dokumentacija nanaša na določeni javni naročili, IP ugotavlja, da je treba pri opredelitvi predmeta obeh zahtev upoštevati določbe ZJN-3, ki predstavlja v obravnavanem primeru specialnejši predpis v razmerju do ZDIJZ. Na tem mestu tako IP izpostavlja četrti odstavek 35. člena ZJN-3, v skladu s katerim so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, pred tem datumom pa se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Iz obrazložitve določbe v Predlogu zakona o javnem naročanju[5] izhaja, citirano: »Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika, predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb, je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika šele od takrat, ko naročnik objavi odločitev o oddaji naročila. V navedenem je zakon o javnih naročilih specialnejši glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.«. Določba četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 je tako po presoji IP povsem jasna, dokumentacija o določenem javnem naročilu postane v celoti javna po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, razen v delu, v katerem vsebuje poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke, uporaba določb ZDIJZ pa je do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila izključena, kot je to pravilno izpostavil že organ.
• IP presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega odgovora, zato je za samo presojo IP relevantno, ali sta bili odločitvi zavezanca o oddaji predmetnih javnih naročil pravnomočni ob izdaji izpodbijane odločitve zavezanca. Povedano drugače, upoštevaje načelo zakonitosti je za odločanje IP kot pritožbenega organa v obravnavanem primeru relevantno pravno in dejansko stanje ob izdaji izpodbijanega odgovora. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odgovora zavezanca, na pravilnost oziroma zakonitost le-tega ne morejo vplivati.[6] IP ugotavlja, da odločitvi zavezanca kot naročnika o oddaji predmetnih javnih naročil pod št. JN008005/2019-B01 in JN008006/2019-B01 ob izdaji izpodbijanega odgovora še nista bili pravnomočni. Odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva (deveti odstavek 90. člena ZJN-3), pri čemer je mogoče zahtevek za revizijo vložiti osem delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Naročnik o vseh odločitvah obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev objavi na portalu javnih naročil, odločitev pa se sicer šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil (deveti odstavek 90. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru sta bili odločitvi naročnika objavljeni na Portalu javnih naročil 12. 3. 2021 in 17. 3. 2021, izpodbijani odgovor pa je bil izdan 15. 3. 2021. IP ugotavlja, da v času izdaje izpodbijanega odgovora še ni poteklo osem delovnih dni od objave predmetnih odločitev zavezanca kot naročnika o oddaji javnega naročila. Roka sta namreč iztekla 24. in 29. 3. 2021 (s tem, da je bil za odsek 1 vložen zahtevek za revizijo, o katerem je DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDDAJE JAVNIH NAROČIL odločila šele 20. 4. 2021).[7] Pravnomočnost je torej tisti moment, ki je relevanten z vidika dostopa do dokumentov po ZDIJZ v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga ureja ZJN-3. Povedano drugače, odločanje organa prve stopnje mora po nastopu dejstva pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila slediti določbam ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da iz sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, ki jo izpostavlja organ, med drugim izhaja, citirano: »ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.«. V postopkih oddaje javnih naročil, urejenih z ZJN-3, je treba torej do pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila izhajati iz specialne določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila pa se glede dostopa javnosti do dokumentov upoštevaje določbe ZDIJZ. Da je ZJN-3 specialnejši glede na določbe ZDIJZ izhaja že iz Predloga zakona o javnem naročanju, kot je to IP izpostavil že predhodno.
• Po 9. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. IP tako ugotavlja, da vsa zahtevana dokumentacija nedvomno predstavlja dokumente v zvezi z oddajo javnih naročil »Gradnja objektov drugega tira železniške proge - odsek 1: Divača - Črni Kal« (Portal javnih naročil, št. JN008005/2019-B01) in »Gradnja objektov drugega tira železniške proge – odsek 2: Črni Kal - Koper« (Portal javnih naročil, št. JN008006/2019-B01), dostop do le-te pa se presoja po določbi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, kot že navedeno. IP se tako posebej ne opredeljuje do navedb prosilca o posameznih fazah postopka.

Ne nazadnje pa IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja naročnikov in udeležencev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, npr. v postopkih javnega naročanja. Povedano drugače, navedbe prosilca do pravice učinkovite obrambe ter pravice do pregledovanja in prepisovanja spisa, ki je nujno potreba zaradi tožbe pred Upravnim sodiščem v smislu uveljavljanja pravice iz 150. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in ob upoštevanju 12. člena ZPVPJN so za dostop do zahtevanih dokumentov v obravnavanem primeru irrelevantne. Dejstvi namreč sta, da se je prosilec v zahtevah izrecno skliceval na posredovanje zahtevanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, in da je organ z izpodbijanim odgovorom odločil o uporabi določb ZDIJZ v obravnavanem primeru in ta odločitev organa je bila tudi predmet presoje IP.

V zvezi s predlogom prosilca, naj IP vloži pobudo za oceno ustavnosti, pa IP navaja, da za vlaganje pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti v konkretni zadevi ni pristojen.[8]

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[9] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,          

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[2] Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 11/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US.

[3] Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1l, 60/17 in 72/19.

[4] Sodba z dne 14. 12. 2016, Connexxion Taxi Services, C-171/15, EU:C:2016:948, točka 39.

[5] Besedilo predloga zakone je določila Vlada na 47. redni seji 23. 7. 2015, in je dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[6] Tako tudi npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 1271/2002 z dne 17. 2. 2005, št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009.

[7] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=332171

[8] Posameznik ali pravna oseba lahko s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa izpodbija ustavnost zakona ali ustavnost oziroma zakonitost podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če za to izkaže pravni interes. Posameznik ali pravna oseba lahko z ustavno pritožbo izpodbija sodno odločbo, če meni, da so mu bile s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Posameznik ali pravna oseba lahko da pobudo za rešitev spora o pristojnosti med sodiščem in drugim državnim organom, če je stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do spora glede pristojnosti. Posameznik ali pravna oseba lahko da pobudo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.

[9] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.