prosilec - 2TDK

Številka: 09021-6/2026/6

Datum: 7. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024(v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 4. 2026, zoper pisni odgovor družbe 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), št. 40-0185/2026 z dne 8. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 10. 4. 2026 zoper pisni odgovor zavezanca št. 40-0185/2026 z dne 8. 4. 2026 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 11. 3. 2026 zahteval, da mu zavezanec posreduje dokument, iz katerega bo razviden podpis osebe, ki je izdala dovoljenje, da se lahko vlak pelje po gradbišču, konkretno ime, priimek in naziv te osebe.

(2) Zavezanec je 12. 3. 2026 odgovoril prosilcu, da je za namen preizkusnih voženj, ki so potekale med 9. in 11. marcem, najel dizel motorno garnituro (DMG) serije SŽ FLIRT 610. Ob tem se je obeležil tudi pomemben mejnik projekta, to je prevoznost proge, saj Evropska komisija pričakuje, da se ključni mejniki ustrezno predstavijo, ker se na ta način izpostavi tudi njen prispevek pri dodeljevanju nepovratnih sredstev. Za pripravo na izvedbo preizkusnih voženj je bila imenovana posebna delovna skupina, ki je izdelala Tehnološki elaborat in dokument Mnenje delovne skupine o izpolnjevanju pogojev za izvedbo preizkusnih voženj na projektu Drugi tir Divača - Koper. Ustreznost dokumentov je potrdila komisija, prav tako ustanovljena za namen preveritve pogojev za izvedbo preizkusne vožnje vlaka. Komisija v sestavi predstavnika nadzornega inženirja, naročnika, izvajalca, upravljavca in prevoznika je po pregledu dokumentacije ugotovila, da je dokumentacija ustrezna podlaga za izvedbo preizkusnih voženj na območju gradbišča drugega tira Divača - Koper.

(3) Prosilec je še isti dan pri zavezancu vztrajal pri posredovanju uradnega dokumenta, iz katerega izhajajo podatki o tem, kdo je odobril vožnjo po gradbišču.

(4) Zavezanec je prosilcu odgovoril z odgovorom št. 40-0185/2026 z dne 8. 4. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor), v katerem je navedel, da je po ZDIJZ zavezan kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom). V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom je v skladu s 4.a členom informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega značaja iz sklenjenega pravnega posla, kot ga določa 4.a člen ZDIJZ. Glede na to ugotovitev posledično zahtevi ni ugodil.

(5) Zoper zavrnilni odgovor je prosilec pri IP vložil pritožbo z 10. 4. 2026. Navedel je, da je po njegovem stališču zavezanec podvržen ZDIJZ. Je družba v stoodstotni lasti Republike Slovenije, vsi finančni viri prihajajo s strani države, zlasti pri projektu drugega tira, kjer je država namenila levji delež, preostanek pa so evropska sredstva. Glede na navedeno se tako prosilec ne strinja, da dokument, s katerim je bil omogočen prevoz oseb po drugem tiru, ko je to še gradbišče, ne predstavlja informacije javnega značaja, oziroma ni dokument, ki bi ga zakon predvideval za objavo javnosti. Gre za obsežen davkoplačevalski projekt, zato je v interesu javnosti, da ga mediji skrbno spremljajo, zlasti v luči tega, če pri tem prihaja do kršitve zakonodaje. In podatek o tem, kdo je dal dovoljenje za vožnjo, je po mnenju prosilca eden od ključnih podatkov pri tem razkrivanju.

(6) IP je, z dopisom št. 09021-6/2026/2 z dne 15. 4. 2026, zavezanca seznanil s pritožbo ter ga pozval na morebitno opredelitev do pritožbenih navedb in predložitev zadevnih dokumentov.

(7) Zavezanec je odgovoril z odgovorom št. 40-0207/2026 z dne 22. 4. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijani odgovor). Navedel je, da Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper (v nadaljevanju: ZIUGDT) in Uredba o koncesiji za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača – Koper (v nadaljevanju: Uredba) določata pravni status drugega tira v času gradnje, in sicer je železniška infrastruktura, ki predstavlja drugi tir, grajeno javno dobro državnega pomena v lasti zavezanca. Šele po pridobitvi vseh dovoljenj za začetek obratovanja bo postal drugi tir javna železniška infrastruktura. Ob tem je pojasnil, da se je preizkusna vožnja izvedla v okviru gradbenih del pri izvedbi projekta izgradnje drugega tira. V februarju 2026 so bila izvedena dela na zgornjem ustroju železniške proge Divača - Koper, izveden je bil tir na togi podlagi v dolžini 23,3 km in tir na gramozni gredi. S tem je postala nova proga v celoti prevozna. Gradbeno inženirske objekte (objekte prometne infrastrukture, cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode, industrijske komplekse) je treba zaradi preverjanja ustreznosti vgrajenih inštalacij, tehnoloških naprav ali tehnologije testirati in preskušati ter ugotavljati, ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oziroma tehnološkimi napravami izpolnjuje z okoljevarstvenimi in drugimi predpisi določene parametre, oziroma izpolnjuje s pogodbo določene zahteve. Poročila o izvedenih meritvah in zagonskih preskusih so sestavni del Dokazila o zanesljivosti objekta (DZO), ki ga investitor predloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, kot to določa Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. Zaradi navedenega so bile izvedene preizkusne vožnje z namenom preveritve prevoznosti novega tira pri različnih hitrostih ter ugotavljanja obnašanja železniških vozil na tiru na togi podlagi in na gramozni gredi. Preizkusne vožnje so se izvajale 9. in 11. marca, z diesel motorno garnituro DMG 610-0 FLIRT. Preizkusne vožnje so se opravljale po gradbišču skladno z gradbeno zakonodajo. Zagotovljeni so bili vsi varnostni pogoji, kot zahteva zakonodaja. Izdelan je bil TEE načrt upravljanja gradbiščnega prometa - Izvedba preizkusnih voženj, ki zajema vse potrebne varnostne pogoje, določen je bil tudi režim varovanja gradbišča, kar je bilo v fazi izvajanja preizkusnih voženj dosledno upoštevano. Izvedba preizkusnih voženj je bila izvedena na podlagi brzojavke, ki jo je skladno z zakonodajo pripravil in izdal upravljavec, družba SŽI, d.o.o.. Poudaril je še, da ni nikoli navedel, da ne bi bil zavezanec iz 1.a člena ZDIJZ in, da ne bi bil zavezan za podajo informacij po 4.a členu ZDIJZ. Izvedba preizkusne vožnje, na katero se nanaša zahteva prosilca, pa se ne nanaša na sklenitev pravnega posla. Zahtevo je torej zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, ki zavezuje poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom. Odgovoru je priložil Tehnološki elaborat TE S3-EL-012-06 Načrt upravljanja gradbiščnega prometa – preizkusne vožnje na novi progi Divača – Koper (v nadaljevanju: Tehnološki elaborat).

(8) Na poziv IP, št. 09021-6/2026/4 z dne 29. 4. 2026, je zavezanec posredoval IP še podatke o članih komisije ter posamezne dokumente, in sicer Sklep o imenovanju delovne skupine z dne 30. 1. 2026, z dopolnitvijo z dne 19. 2. 2026, Mnenje delovne skupine o izpolnjevanju pogojev za izvedbo preizkusnih voženj na projektu »Drugi tir Divača - Koper« z dne 4. 3. 2026, Sklep o imenovanju komisije z dne 13. 2. 2026 in Soglasje k dokumentaciji z dne 9. 3. 2026. Med drugim je pojasnil, da je bila izvedba preizkusnih voženj na gradbišču izvedena na podlagi brzojavke, ki jo je skladno z zakonodajo pripravil in izdal upravljavec železniške infrastrukture, družba SŽ- Infrastruktura d.o.o.. Brzojavka predstavlja ključni končni dokument, na podlagi katerega so bile preizkusne vožnje mogoče in izvedene ter služi kot pravno formalna podlaga za operativno izvedbo preizkusnih voženj, izdajatelj brzojavke je na podlagi vseh pridobljenih dokumentov ocenil, da se preizkusne vožnje lahko opravijo. Glede na določila Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] in Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2) meni, da so imena in priimki članov delovne skupine in komisije varovani osebni podatki, katerih razkritje bi presegalo namen obdelave (načelo najmanjšega obsega). Ponovno je poudaril, da se izvedba preizkusnih voženj, na katero se nanaša zahteva, ni nanašala na sklenitev pravnega posla, zato je zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(9) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) V obravnavanem primeru je zavezanec kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom poslal prosilcu pisni odgovor, s katerim mu je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil. Pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom se sicer šteje kot zavrnilna odločba v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZDIJZ, pa tudi sicer izpodbijani odgovor izpolnjuje bistvene elemente odločbe po ZUP na način, da ga je mogoče preizkusiti.

(11) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

(12) Nadalje IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, saj jih je IP tudi posredoval, kar med strankami niti ni sporno.

(13) Zavezanec je v Poslovni register Slovenije[2] vpisan kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava, slednje prav tako ni sporno, vendar je treba upoštevati še druge okoliščine oziroma dokumente in predpise, na podlagi katerih je zavezanost po ZDIJZ glede izgradnje drugega tira širša. Ker je zavezanec v obravnavanem primeru primarno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov iz razloga, da ne gre za informacije javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom, ki jih določa 4.a člen ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do obsega njegove zavezanosti po ZDIJZ.

Zavezanost po ZDIJZ v obravnavanem primeru

(14) Zavezanec je bil ustanovljen s sklepom Vlade št. 01406-4/2016/15 z dne 31.3. 2016 in se je kasneje preoblikoval skladno z določbami ZIUGDT, ki velja od 21. 7. 2018.

(15) ZIUGDT med drugim določa pogoje in način izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira, upravljanje in gospodarjenjem z drugim tirom kot javno železniško infrastrukturo in družbo za razvoj projekta drugega tira (1. člen):

- Drugi tir je vsa javna železniška infrastruktura dveh enotirnih prog, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja št. 35105/118/2011/162 1093-5 z dne 31. 3. 2016 in gradbenega dovoljenja za vzporedni levi tir, pri čemer se za drugi tir štejejo tudi vse obnovitve, posodobitve ali dograditve objektov, zgrajenih na podlagi gradbenih dovoljenj, opravljene na isti trasi, ki jih je dopustno izvesti brez ali s spremembo gradbenega dovoljenja. Projekt drugi tir pa so vsi akti in dejanja, ki jih mora izvesti družba, da zagotovi izvedbo investicije v drugi tir in gospodarjenje z njim v času koncesijske pogodbe. (2. člen)

- Zavezanec v času trajanja koncesijskih pogodb iz tega zakona zagotovi izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom, in če tako določa zakon, izvaja tudi druge naloge, povezane z drugim tirom, pri čemer vse te naloge opravlja v splošnem interesu (prvi in tretji odstavek 4. člena ZIUGDT). Druge gospodarske dejavnosti sme opravljati le v tolikšnem obsegu, kot to dopuščajo omejitve primarnih dejavnosti (drugi odstavek 4. člena ZIUGDT).

- Ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, z deležem Republike Slovenije pa upravlja Vlada, ki tudi uresničuje pravice Republike Slovenije kot družbenika (5. in 6. člen ZIUGDT).

- ZIUGDT v 8. členu določa pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za neposredno oddajo koncesijske pogodbe, in tako med drugim določa, da v družbi ne sme biti poslovnih deležev v lasti fizičnih oseb ali pravnih oseb zasebnega prava ter, da je  naročnik po predpisih o javnem naročanju.

- Naloge zavezanca v zvezi z drugim tirom so pripravljalna dela projekta drugi tir, finančni inženiring projekta drugi tir, organizacija in izvedba vseh potrebnih gradenj ter gospodarjenje z drugim tirom (členi 9 - 14 ZIUGDT). Naloge izvaja v okviru koncesijskega razmerja, sklenjenega med Republiko Slovenijo kot koncedentom in družbo kot koncesionarjem, pri čemer koncesija drugi tir, ki se podeli za čas 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe, obsega koncesijo gradnje drugega tira in koncesijo storitev gospodarjenja z drugim tirom, koncesiji pa sicer sestavljata enovito koncesijsko razmerje, ki nastane ali preneha le skupaj za celotno koncesijo za drugi tir (22. člen ZIUGDT).

- Koncesija za drugi tir ni javno-zasebno partnerstvo v smislu zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.[3]

(16) Uredba predstavlja koncesijski akt za koncesijo za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom, katere vsebina izhaja iz 1. člena. Koncesija po tej uredbi obsega koncesijo gradnje drugega tira in koncesijo storitev gospodarjenja z drugim tirom. Območje koncesije so sicer zemljišča in objekti na njih, vključno s predori in drugimi premostitvenimi objekti med njimi in dovoznimi potmi, na katerih koncesionar izvaja svoje pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja (sedma točka 3. člena in 6. člen). Med drugim Uredba določa tudi:

- da koncedent podeli koncesionarju koncesijo brez izvedbe postopka podelitve koncesije, saj koncesionar izpolnjuje pogoje notranjega izvajalca po predpisih o javnem naročanju in podeljevanju koncesijskih pogodb;

- koncesionar mora ves čas trajanja koncesije izpolnjevati pogoje notranjega izvajalca po predpisih o javnem naročanju in podeljevanju koncesijskih pogodb. (7. člen)

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja ministrstvo, pa tudi drugi državni organi v okviru svojih pristojnosti, ministrstvo sicer lahko poveri izvedbo posameznih nadzornih opravil tretjim osebam, ki imajo potrebno strokovno znanje (revizorji, strokovnjaki s področja gradbeništva, strojništva ali železniškega prometa in drugi), in če Vlada za izvajanje civilnega nadzora nad projektom ustanovi posebno telo, mora v okviru pooblastil tega telesa, ki jih določa akt o njegovi ustanovitvi, koncesionar sodelovati s tem telesom in mu pošiljati dokumentacijo (37. člen).

(17) Koncesijska pogodba za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, št. MZI: 2430-19-800001 z dne 9. 5. 2019 (v nadaljevanju: Koncesijska pogodba), je torej pogodba, ki podrobneje ureja koncesijsko razmerje med Republiko Slovenijo kot koncedentom in zavezancem kot koncesionarjem, in tako med drugim določa:

- Koncesionar s podpisom te pogodbe pridobi za čas trajanja koncesijskega razmerja pravico in dolžnost:

• zgraditi drugi tir skladno z gradbenim dovoljenjem za drugi tir, vključno s predori servisnih cevi v polnem profilu, ter

• opravljati naloge gospodarjenja z drugim tirom, kot so določene z ZIUGDT, koncesijskim aktom in to pogodbo. (peti odstavek 1.2)

• Koncesionar je dolžan izvesti pripravljalna dela ter zgraditi objekte in naprave drugega tira. (2.2)

• Koncesionar zagotavlja sredstva za financiranje gradnje objektov in naprav drugega tira skladno z 11., 12., 13. in 14. členom koncesijskega akta. V času gradnje drugega tira uporablja koncesionar za namene iz prejšnjega odstavka tudi sredstva povečanja uporabnine, ki jih pridobi od upravljavca drugega tira skladno s 34. členom koncesijskega akta.

• Koncesionar mora ves čas trajanja te pogodbe s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika skrbeti za to, da koncesijo izvaja na stroškovno učinkovit način ter da pravočasno pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih organov ter lokalne skupnosti. Ta obveznost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov. (5.2)

• Koncesionar mora koncedentu ob prenehanju koncesijskega razmerja na način, določen v 8. točki te pogodbe, izročiti v last in posest vse predmete javne železniške infrastrukture, ki jih je imel v lasti v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe (7.1).

(18) Iz Akta o ustanovitvi družbe 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o. (v nadaljevanju: Akt o ustanovitvi), med drugim izhaja, da je zavezanec družba, katere pravnoorganizacijska oblika je gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, njen ustanovitelj in edini družbenik pa je Republika Slovenija, ki tudi vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve družbe, sicer pa zavezanec s premoženjem prosto razpolaga in odgovarja za vse svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Ob tem pa IP dodaja, da se prvotni in aktualni akt o ustanovitvi razlikujeta v pomembni okoliščini, saj je bil prvotni namen ustanovitve družbe širši (4. člen Akta o ustanovitvi z dne 31. 3. 2016)[4] od namena, ki je določen z aktualnim aktom. Temeljni namen zavezanca danes je namreč v splošnem interesu zagotoviti izgradnjo in gospodarjenje z drugim tirom, skladno z ZIUGDT.

(19) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je zavezanec v okviru nalog, ki jih izvaja kot koncesionar, zavezanec po ZDIJZ na podlagi 1. člena ZDIJZ, saj mora naloge koncesionarja v zvezi z gradnjo drugega tira in gospodarjenjem z njim izvajati v skladu ZIUGDT, Uredbo in Koncesijsko pogodbo, poleg tega pa je tudi ustanovljen za dosego tega cilja.

(20) Naloge zavezanca kot koncesionarja v zvezi z gradnjo drugega tira in gospodarjenjem z njim so namreč natančno javnopravno regulirane, saj je dolžan izvajati dejavnost skladno s pogoji in omejitvami, določenimi v ZIUGDT, Uredbi in Koncesijski pogodbi. Njegovo delovanje torej ni svobodno, omejeno je z javnim interesom in sprejetimi obveznostmi.

(21) Ker torej IP ugotavlja, da je zavezanec pri izvajanju nalog v zvezi z gradnjo drugega tira in gospodarjenjem z njim zavezan po ZDIJZ na podlagi prvega odstavka 1. člena, to pomeni, da je treba zahtevane podatke presojati z vidika informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Stališče zavezanca, da je zavezan le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po 4. a člen ZDIJZ, je tako napačno.

(22) IP po pregledu posredovane dokumentacije ugotavlja, da zahtevani podatki izhajajo iz Soglasja z dne 9. 3. 2026. Pogoji za obstoj zahtevane informacije po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ so tako izpolnjeni, saj zavezanec z zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, poleg tega pa izhajajo iz njegovega delovnega področja kot koncesionarja.

(23) Ker torej navedbe zavezanca, da je dolžan posredovati le informacije iz 4.a člena ZDIJZ, ne vzdržijo, je IP dalje po vsebini presojal, ali gre pri zahtevanih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja. Zavezanec se je namreč pri zavrnitvi skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(24) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe ZVOP-2.

(25) Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(26) Glede na navedeno ni dvoma, da podatki o posamezni fizični osebi, kot so ime in priimek ter v tej povezavi še posredni opisni podatek, ki nakazuje na zaposlitev (kot npr. predstavnik naročnika), predstavljajo osebne podatke.

(27) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov pa nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(28) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, vendar takšna zakonska podlaga, ki bi prišla v poštev v obravnavanem primeru, IP ni poznana.

(29) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotavlja, da za razkritje zahtevanih podatkov ni podane pravne podlage po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. Fizične osebe, katerih podatki se zahtevajo, namreč niso javni uslužbenci niti javni funkcionarji, prav tako ne gre za porabo javnih sredstev, ker za opravljeno delo niso prejeli plačila s strani zavezanca, in nedvomno ne gre niti za okoljske podatke.

(30) Ker je IP v postopku ugotovil obstoj zakonske izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop zavrne, je v nadaljevanju presojal še, ali je za dostop do teh podatkov podan prevladujoč interes javnosti, na kar se sklicuje prosilec v pritožbi.

Test interesa javnosti

(31) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, op. IP).

(32) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek konkretnega posameznika, na katerega se nanaša zahteva. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(33) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevanih podatkov na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne dokumente oziroma podatke. Takšna je tudi sodna praksa, ki šteje, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (v primerih, ko gre za dostop do podatkov v zvezi z javno varnostjo, javnim zdravjem, življenjem ljudi) in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.[5] Pavšalno sklicevanje prosilca, da je zavezanec podvržen ZDIJZ, da je družba v stoodstotni lasti Republike Slovenije in da vsi finančni viri prihajajo s strani države, po mnenju IP ne zadostuje. Ni namreč mogoče zaključiti, kako bi razkritje zahtevanih (osebnih) podatkov prispevalo k razpravi o pomembni temi v širšem javnem interesu, npr. k večjemu nadzoru nad porabo javnih sredstev ali k širši razpravi o pomembni družbeni temi.

(34) Po mnenju IP navedbe prosilca nedvomno niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih v obravnavanem primeru temelji utemeljitev varstva osebnih podatkov. Torej samo konkretni razlogi za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena t.i. izjema varstva osebnih podatkov. Pomen in smisel instituta testa interesa javnosti je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo varovane osebne podatke, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(35) V obravnavani zadevi torej IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov. Zahtevani podatki se namreč ne nanašajo na nobeno od družbeno pomembnih dobrin, ki jih izpostavlja sodna praksa, torej ne na javno varnost, ne na javno zdravje in življenje ljudi, ne na okoljske podatke ipd.. IP tudi ni zaznal, da bi o tem preizkusu prevoznosti tirov tekla širša družbena ali parlamentarna razprava ali da bi pristojni organi ugotovili kršitev zakonodaje (kar zatrjuje prosilec) ali ogrožanje življenj ipd..

(36) IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ do razkritja zahtevanih podatkov o fizičnih osebah, ki so dale soglasje, na podlagi katerega je bil opravljen preizkus vožnje v okviru gradbenih del pri izvedbi projekta izgradnje drugega tira, ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Sklepno

(37) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne zaradi neobstoja informacije po 4.a členu ZDIJZ), zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(38) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(39) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:                                                                      

Nataša Siter, univ. dipl. prav.                                         

svetovalka IP                                                                    

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav. 

namestnica informacijske pooblaščenke      

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Javno dostopen na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[3] Iz Predloga zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je Vlada sprejela na 128. redni seji dne 30. 3. 2017, izhaja, da gre pri tej obliki koncesije ne gre za javno-zasebno partnerstvo, temveč za obliko javno -javnega partnerstva.

[4] Družba je ustanovljena z namenom, da kot notranji izvajalec za državne organe Republike Slovenije ter pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki jih država obvladuje kot notranje izvajalce v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pripravlja ekonomsko-pravne podlage ter opravlja finančne, pravne, poslovne in druge storitve za pripravo in izvedbo projekta izgradnje drugega tira železniške povezave Divača – Koper.

[5] Npr.  Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, opr. št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012, ipd.