prosilec - Živalski vrt Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse dokumente, ki se nanašajo na uspavanje levinje Čaje, vso dokumentacijo v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanje navedene levinje in njenim uspavanjem. Čeprav je bil v izpodbijani odločbi organ na stališču, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je po pozivu IP, iz informacijskega sistema priklical podatke, ki izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja levinje Čaje in dostavil njihov izpis. IP je pritožbi prosilca ugodil, ker je ugotovil, da so pomisleki organa o tem, da so podatki, ki se nanašajo na uspavanje levinje Čaje in na poslabšanje zdravstvenega stanja navedene levinje, izvzeti iz odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, samo zato, ker se beležijo v informacijskem sistemu, ki je v lasti neprofitne tuje organizacije, neutemeljeni. Ugotovil je, da glede na pogoje uporabe baze podatkov ni omejitev za vsebine, ki jih vnese v aplikacijo organ. Prav tako ta vsebina ni zaščitena z avtorskimi pravicami. IP je tako odločil, da je prosilec poleg dveh izvidov upravičen tudi do izpisa iz baze podatkov za levinjo Čajo za zadevni dan.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-79/2025/11

Datum: 19. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ..……. (v nad. prosilec), z dne 1. 3. 2025, zoper odločbo Živalskega vrta Ljubljana, Večna pot 70, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), ki ga zastopa odvetnica ……, z dne 19. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 3. 2025 se ugodi in se odločba Živalskega vrta Ljubljana, z dne 19. 2. 2025 v 1. točki izreka odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:

1.1.  Izvid »Comprehensive Diagnostic« za levinjo Čajo z dne 19. 1. 2025,

1.2.  Izvid »Hematology« za levinjo Čajo z dne 19. 1. 2025,

1.3.  Izpis iz ZIMS kartoteke za levinjo Čajo z dne 19. 1. 2025.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 21. 1. 2025 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da se mu posreduje vse dokumente, ki se nanašajo na uspavanje levinje Čaje, vso dokumentacijo v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanje navedene levinje in njenim uspavanjem. Zahtevane dokumente želi prosilec prejeti v elektronski obliki na svoj elektronski naslov.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 19. 2. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da organ z informacijami oziroma zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj ta pri organu ne obstaja. Ne glede na navedeno organ pojasnjuje, da se podatki o živalih in njihovem zdravstvenem stanju vpisujejo v bazo podatkov …., ki je v lasti istoimenske neprofitne organizacije s sedežem ……. Organ je ob tem pojasnil, da ni bil lastnik azijskega leva, v zvezi s katerim je prosilec zahteval informacije, ter da še ne razpolaga s poročilom o opravljenih preiskavah levinje Čaje.

(3) Dne 3. 2. 2025 je prosilec zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se ne strinja, da organ ne razpolaga z zahtevano informacijo, saj je sam na svoji spletni strani navedel ugotovitve o poslabšanju zdravstvenega stanja levinje. Meni, da je moral organ sam zdravstveno stanje dokumentirati, ali pa je dobil dokumentacijo od zunanjih institucij, če so te institucije intervenirale. Tudi, če organ ni lastnik živali, je bil njen skrbnik in ima določene obveznosti. Ob tem se sklicuje na 26. člen Zakona o zaščiti živali, ki opredeljuje usmrtitev živali in pogoje, pod katerimi je ta dovoljena. Organ mora razpolagati z dokazili o teh pogojih, predvsem z veterinarsko presojo, v nasprotnem primeru bi to lahko predstavljalo mučenje živali in eventualno sum storitve kaznivega dejanja. Neverjetna se mu zdi navedba, da bi organ vse dokumente v zvezi z živaljo, poslal v bazo podatkov …., z njimi pa ne bi sam razpolagal. Prav tako dvomi, da organ ne razpolaga s poročilom o opravljenih preiskavah levinje, kako je sicer lahko prišlo do uspavanja in kako je lahko organ v javnost posredoval podatke o uspavanju. Prav tako izpostavlja, da je na spletni strani organa razvidno, da je organ obvestil koordinatorja za azijske leve pri Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev, a mu tudi tega dokumenta ni poslal.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 10. 3. 2025, odstopil IP v pristojno reševanje. Ob tem je navedel, da je pritožba neutemeljena, saj ne razpolaga z zahtevanimi podatki, kot je bilo pojasnjeno. O vztrajanju na pridobitvi podatkov iz baze bo organ obvestil tudi lastnika baze ….. Poleg navedenega je organ dne 3. 3. 2025 pripravil povzetek kartoteke, ki jo posreduje v prilogi. Poročila Univerze v Ljubljani, Veterinarske fakultete, o opravljenih preiskavah levinje Čaje pa organ tudi v vmesnem času še ni prejel. Ker zahteve prosilca organ ni razumel na način, da prosilec zahteva tudi obvestilo koordinatorju za azijske leve pri Evropski zvezi (kar pa izhaja iz pritožbe prosilca), je navedeno obvestilo prosilcu posredoval skupaj s povzetkom kartoteke.

(5) IP je dne 11. 3. 2025 pozval prosilca, da pojasni, v katerem delu še vztraja pri pritožbi. Dne 15. 3. 2025 je prosilec sporočil, da vztraja pri pritožbi, saj povzetek kartoteke, ki mu je bila posredovana, dokazuje, da so informacije o uspavanju levinje obstajale že v času njegove zahteve; in sicer v kartoteki te živali. Opravljen je bil UZ abdomna, enako velja glede izvidov o hematologiji in biokemiji krvi. Tudi o poročanju skrbnikov morajo obstajati dokumenti. Prav tako navaja, da mora obstajati dokument, ki potrjuje sum in tako omogoči evtanazijo živali. Dne 18. 3. 2025 je IP organ pozval k posredovanju dokumentov in podaji pojasnil. Po podaljšanju roka je dne 9. 4. 2025 organ poslal izpis iz informacijskega sistema …. glede poslabšanja zdravstvenega stanja za levinjo Čajo. Izvid hematologije ter biokemije krvi. Opis UZ abdomna pa je razviden iz …. Organ je prav tako navedel, da povzetek kartoteke v času zahteve ni obstajal, ampak ga je naredil v pritožbenem postopku dne 3. 3. 2025. Hkrati dodaja, da pošiljaj izpis krvnih izvidov in UZ abdomna, ki je razviden iz povzetka v …, kar obstaja le v elektronski obliki. Glede … kartoteke levinje je organ pojasnil, da to predstavlja izpis iz baze podatkov …, pri čemer je bilo že pojasnjeno, da je baza last istoimenske organizacije. Dovoljenja za predajo teh podatkov organ nima. Iz navedenih podatkov je bilo naknadno pripravljeno poročilo z dne 3. 3. 2025. Ob tem je navedel, da so bila poročila skrbnikov za levinjo Čajo, ki izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja levinje v času pred uspavanjem, predana ustno in tako pisna poročila kot informacije javnega značaja ne obstajajo. Glede obstoja dokumenta, ki potrjuje sum, na podlagi katerega je bila levinja uspavana, je organ pojasnil, da je šlo za odločitev veterinarske stroke na podlagi diagnostičnih preiskav ter eksplorativne laparotomije, kar je razvidno iz …. kartoteke. Prav tako je to ustna potrditev patologov Veterinarske fakultete. Sum je bil potrjen s strani vodje oddelka patologije Veterinarske fakultete. Diagnostični postopki so standardni po zahtevah veterinarske stroke, za odločitev pa je odgovoren pristojni veterinar. Glede Poročila Univerze v Ljubljani, Veterinarske fakultete je organ pojasnil, da je to v njegovi praksi, da ji posreduje trupla za raztelešenje živali, z namenom potrditve diagnostičnega postopka. Kdaj bo poročilo narejeno, organ ne ve, saj se to izdela po končanih vseh dodatnih preiskavah in ga v času oddaje pojasnila organ še ni prejel. Z drugimi zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga. Glede tega, na podlagi katerih dokumentov je organ v objavi na svoji spletni strani z dne 23. 1. 2025, z naslovom »Poslovila se je azijska levinja Čaja«, zaključil, da je šlo za »hitro rastoči tumor in razsevke v trebušni votlini, česar pa ni možno operirati« je organ pojasnil, da je to zaključil na podlagi podatkov, ki se vpisujejo v bazo podatkov … in so bili povzeti v kartoteki.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Sporno pa je, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj je v postopku na prvi stopnji zahtevo zavrnil zato, ker je navedel, da zahtevane informacije ne obstajajo.

(9) Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

(12) Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

(13) Bistvo »kriterija materializirane oblike« je, da informacija, ki je predmet zahteve, že obstaja, brez da bi moral organ zahtevani dokument kakor koli vsebinsko presojati oz. ga povezovati z drugimi podatki oziroma podatke analizirati. Ob tem IP pojasnjuje, da zgolj »priklic« informacij iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novih dokumentov. V pritožbenem postopku je organ po svojih navedbah ustvaril povzetek datoteke levinje dne 3. 3. 2025 in z njim ter z obvestilom koordinatorju za leve pri Evropski zvezi prosilca že seznanil. Ker je namen pritožbenega postopka, da se prosilec seznani z dokumenti, IP ugotavlja, da prosilec v tem delu nima več pravnega interesa za pritožbo.

(14) Prosilec je zahteval vse dokumente, ki se nanašajo na uspavanje levinje Čaje, vso dokumentacijo v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanje navedene levinje in njenim uspavanjem. Čeprav je bil v izpodbijani odločbi organ na stališču, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je po pozivu IP, iz informacijskega sistema priklical podatke, ki izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja levinje Čaje in dostavil njihov izpis. Dostavil je izvid hematologije in biokemije ter izpis iz baze …, iz katerega je med drugim razviden tudi povzetek UZ levinje. Glede izvidov hematologije in biokemije, organ ne podaja nobenih zadržkov za posredovanje. Ob dostavi izpisa iz baze …. pa organ navaja, da je baza podatkov …. last neprofitne organizacije in da organ nima dovoljenja za predajo teh podatkov javnosti.

(15) Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana (Ur. l. RS, št. 48/03 z vsemi spremembami in dopolnitvami) v 4. in 5. členu določa, da zavod opravlja dejavnost zadrževanja živali prostoživečih domorodnih in tujerodnih vrst ter domačih živali v zavodu (v nadaljnjem besedilu: živali) z namenom prikazovanja živali javnosti, v okviru katerega se posebej izpostavlja vzgojno-izobraževalna dejavnost prikazovanja živali, in sicer v aktivnem sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi organizacijami s področja Republike Slovenije. Poleg tega zavod opravlja tudi naloge imetnika zavetišča za zapuščene živali. Druge dejavnosti zavoda, ki služijo izvajanju dejavnosti, so zlasti: – izvajanje raznih oblik vzgojno-izobraževalnih programov (kot na primer delavnice, tečaji in podobno) ter sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, – kupovanje, prodaja, zamenjava in posojanje oziroma izposojanje živali, – kupovanje in pripravljanje hrane za živali, – zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči živalim, – prodaja spominkov, knjig, plakatov in drugih tiskovin, CD plošč, avdio in video kaset in drugih predmetov, ki so povezani z dejavnostjo zavoda, – gostinske storitve za lastne potrebe in za obiskovalce, – varovanje in dajanje zaščite zapuščenim živalim, – azil za divje živali in vzgoja avtohtonih divjih živali za vračanje v naravo.

(16) Iz Poslovnega poročila s pojasnili za leto 2024, iz razdelka Administracija, na strani 83, izhaja, da organ za evidentiranje stanja živali in dogodkov povezanih z njimi uporablja programsko opremo imenovano …... To isto opremo uporablja več kot 1100 živalskih vrtov in akvarijev po svetu in tako pomaga pri upravljanju in ohranjanju živali. Iz Poslovnega poročila izhaja, da je bila z novim letom opravljena celovita inventura živali, tako da je program …. usklajen z realnim stanjem in se skoraj dnevno osvežuje. Inventuro stanja skupaj s 84 oskrbniki vsako leto organ preveri dvakrat, prvič na dan 30. 6. 2024 in drugič na dan 31. 12. 2024. Pripravljen je bil seznam živali, ki jih organ želi prejeti oziroma oddati. Seznam je v obliki pdf dokumenta, urejan je mesečno oziroma po potrebi in poslan živalskim vrtovom, ki so člani EAZE. Baza živali … omogoča izpis dogodkov, ki jih je organ dodal oziroma zamenjal z obstoječimi evidencami in te so Taxon report (izpis po vrsti), Transaction report (izpis premikov, ki vključuje pridobitve, oddaje, rojstva in pogine), Animal inventory report – detailed ali summary (celoten izpis vseh osebkov v zbirki organa) in druge. Organ je nadaljeval z zavarovanji živali pri zavarovalnici SAVA. Izvedli so javljanja živali zahtevana s strani MNVP. Iz Poslovnega poročila s pojasnili za leto 2024 pa tudi izhaja, da je ekipa veterinarske ambulante organa v letu 2024 uspešno izvajala vrsto kliničnih, znanstveno-raziskovalnih ter naravovarstvenih dejavnosti. Poleg prevladujočih preventivnih posegov (cepljenja, zdravljenje parazitoz, vitaminizacije) so izvedli tudi 58 večjih ali manjših kirurških ter diagnostičnih posegov, pri čemer so vse ugotovitve ter rezultate skrbno beležili v informacijski sistem …. V letu 2024 so v programu …. uporabljali sistem diagnoz, vzpostavljen v letu 2020, ki je postopoma optimiziral pridobivanje podatkov in njihovo analizo. Program … je razdeljen v več sklopov: med »Clinical notes« beležijo preventivne koprološke preglede. Klinični poseg z diagnozo beležijo kot »Diagnoses and procedures« poleg katerega se nahaja orodna vrstica »Quick ali Full prescription«, ki ima vse značilnosti potrebne za vpis in odpis predpisanih zdravil, kar omogoča nadzor nad izdajanjem in porabo zdravil. Posebej beležijo tudi anestezijske dogodke. Na strani 41 Poslovnega poročila s pojasnili za leto 2024 je organ prikazal graf 4 Najpogostejše procedure med leti 2020-2024, ki predstavlja izpis iz informacijskega sistema … (Medical Metrics Report). Na strani 43 pa organ prikaže tabelo 5 najpogostejših procedur v letu 2024, prav tako pripravljeno iz informacijskega sistema … (Medical Merics Report).

(17) Ker se je organ skliceval na to, da podatke vpisuje v informacijski sistem …, ki je baza podatkov v lasti neprofitne organizacije »….« ter da nima dovoljenja za predajo teh podatkov javnosti, je IP po uradni dolžnosti na spletni strani organizacije »...«[1] preveril navedbe organa o omejitvah dostopa. Iz rubrike pogoji uporabe baze »…..« je razvidno, da je »….« zasebna neprofitna organizacija s sedežem v …... Iz spletne strani je razvidno, da z vidika ameriške ureditve dostopa do informacij javnega značaja organizacija ugotavlja, da ni zavezanka za dostop do informacij javnega značaja. Ob tem pa navaja, da v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaj organizacija podatkov ne bo razkrila brez izrecnega soglasja člana ali brez veljavne pravne obveznosti, kot jo določa pristojna zakonodaja. Nadalje iz pogojev uporabe baze podatkov izhaja, da vsak uporabnik ohrani polne pravice do katere koli vsebine, ki jo vnese, objavi ali prikaže v okviru storitve. Uporabnik samostojno nosi odgovornost za zaščito svojih pravic v zvezi z navedeno vsebino. V razdelku pogojev, ki se nanaša na pravice do vsebine in omejitve uporabe, je navedeno, da razen v primeru institucionalnih podatkov posameznega člana, so vsebine, dostopne, v izključni lasti …. ali se uporabljajo z ustreznim dovoljenjem. Te vsebine ni dovoljeno razmnoževati, spreminjati, prenašati, ponovno uporabljati, nalagati, objavljati, kopirati ali drugače uporabljati – bodisi v celoti bodisi delno – za komercialne namene ali osebno korist brez predhodnega izrecnega pisnega soglasja …. V rubriki »Opredelitev pojmov« pa je opredeljeno, da institucionalni podatki pomenijo podatke, ki jih v sistem vnese določena institucija in so specifični za uporabo te ustanove. Primeri vključujejo (vendar niso omejeni na): podatke o živalih, uporabnikih, ogradah, zdravstvenih postopkih itd. Z vidika prava intelektualne lastnine je navedeno, da storitev »….« kot celota ter njena izvorna vsebina (z izjemo vsebin, ki jih zagotavljajo uporabniki), funkcionalnosti, zasnova in druge značilnosti so zaščitene z avtorskimi pravicami, blagovnimi znamkami in drugimi pravicami intelektualne lastnine ter ostajajo izključna lastnina …. in njenih članov. Storitve in njihovi sestavni deli so zaščiteni po zakonodaji …. in mednarodnem pravu. Uporaba blagovnih znamk, logotipov ali celostne grafične podobe ….. v povezavi s katerim koli izdelkom ali storitvijo ni dovoljena brez predhodnega pisnega soglasja »….«.

(18) IP ugotavlja, da so pomisleki organa o tem, da so podatki, ki se nanašajo na uspavanje levinje Čaje in na poslabšanje zdravstvenega stanja navedene levinje, izvzeti iz odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, samo zato, ker se beležijo v informacijskem sistemu, ki je v lasti neprofitne tuje organizacije, neutemeljeni. Kot je razvidno iz javno objavljenih pogojev uporabe baze podatkov »….« vsak uporabnik ohrani pravice do vsebine, ki jo vnese, objavi ali prikaže v okviru storitve. V zvezi s pravicami do vsebine in omejitve njihove uporabe je sicer res navedeno, da so vsebine, dostopne, v izključni lasti …. ali se uporabljajo z ustreznim dovoljenjem, vendar to izrecno ne velja za institucionalne podatke posameznega člana. Med institucionalne podatke pa organizacija šteje podatke, ki jih v sistem vnese določena institucija in so specifični za uporabo te ustanove, med drugim podatki o živalih, in zdravstvenih postopkih. Predmet zahteve so bili podatki o zdravstvenem stanju levinje Čaje. Organ je te podatke zabeležil in evidentiral v okviru svojih javnih pooblastil živalskega vrta, saj opravlja dejavnost zadrževanja živali prostoživečih domorodnih in tujerodnih vrst, hkrati pa jim zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč. Pogoji uporabe pa urejajo tudi vprašanje pravic intelektualne lastnine, saj je sicer navedeno, da je storitev »….« zaščitena z avtorskimi pravicami, vendar so iz te vsebine izrecno izvzete vsebine, ki jih zagotavljajo uporabniki. IP tako zaključuje, da je prosilec poleg dveh izvidov, za katere organ ni navedel zadržkov, upravičen tudi do izpisa iz …. kartoteke za levinjo Čajo z dne 19. 1. 2025, pri čemer je IP ugotovil, da se v dokumentu nahaja osebno ime veterinarja. Kot izhaja iz 49. strani Poslovnega poročila s pojasnili za leto 2024 je navedeni veterinar zaposlen pri organu in je tako javni uslužbenec, njegovo ime pa se pojavlja v zvezi z delovnim razmerjem, zato je pravna podlaga za razkritje prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker IP ni ugotovil, da bi obstajale druge izjeme, je organu naložil, da razkrije vse tri dokumente v celoti.  

(19) Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://.....org/terms-and-conditions.