prosilec - Žale javno podjetje d.o.o.

Številka: 090-31/2026/14
Datum: 24. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 5. 1. 2026, zoper odločbo ŽALE Javno podjetje d.o.o.,Med hmeljniki 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), št. ZAL-022-018/2025-026 z dne 19. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 5. 1. 2026 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1) Prosilec je dne 12. 8. 2025 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronski obliki (kot datoteko), na e-naslov, posreduje podatke o pokojnih osebah na območju pokopališč, s katerimi upravlja na območju Mestne občine Ljubljana, in sicer:

• ime in priimek,
• opomba (dodatne informacije o pokojniku),
• leto rojstva,
• leto smrti,
• oznaka groba,
• koordinata grobnega mesta.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. ZAL-702-001/2025-018 z dne 28. 8. 2025, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se zahtevi prosilca za podatke o pokojnih osebah na območju pokopališč, s katerimi upravlja zavezanec na območju Mestne občine Ljubljana, tj. ime, priimek, opomba (dodatne informacije o pokojniku), leto rojstva, leto smrti, oznaka groba in koordinata grobnega mesta, delno ugodi, in sicer se ga napoti na javno objavljen »Iskalnik grobov«, ki je dostopen na https://qrobovi.zale.si/si. V drugi točki izreka je organ odločil, da se v preostalem delu, tj. glede podatkov, ki niso vključeni v aplikacijo »Iskalnik grobov«, zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrne. Odločil je še, da posebni stroški niso nastali. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 10. 9. 2025, kateri je IP ugodil in z odločbo št. 090-431/2025/5 z dne 18. 11. 2025 izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek.

(3) Organ je z odločbo št. ZAL-022-018/2025-026 z dne 19. 12. 2025, odločil v ponovljenem postopku ter zahtevo prosilca z dne 12. 8. 2025, oziroma z dne 5. 12. 2025 za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v delu, ki se nanaša na podatke, ki niso vključeni v aplikacijo »Iskalnik grobov«, zavrnil.

(4) V obrazložitvi odločbe je organ povzel celoten postopek z zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter ugotovil, da je prosilec zahteval posredovanje podatkov o pokojnikih, za namen ponovne uporabe informacij javnega značaja, v obliki strukturirane (dinamične) elektronske baze. Nadalje je ugotovil, da se zahtevane informacije nanašajo na delovno področje organa, prav tako zavezanec razpolaga z njimi in obstajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Skladno z napotki IP (odločba št. 090-431/2025/5) je organ razjasnil:

• strukturo SAP baze, oziroma, katere informacije vsebuje podatkovna baza(e), na kateri temelji program SAP,
• vsebino vmesnih tabel, kamor se prenesejo dovoljeni podatki,
• delovanje aplikacije Iskalnik grobov,
• vir podatkov za aplikacijo, nahajališče teh podatkov (strežnik) in ali se ti podatki črpajo in uparjajo še iz kakšne druge baze (npr. LGB podjetje ter kje se vključijo podatki o koordinatah grobov, ki jih program SAP ne vsebuje), koliko je teh baz in kakšne podatke vsebujejo (npr. ali so izključeni osebni podatki, za katere ni podanih soglasij za javno objavo),
• delovanje GIS sistema LGB d.o.o.,
• tehnične možnosti izpisa podatkov,
• pravice intelektualne lastnine nad GIS podatki.

Organ je s pozivom k pojasnilu glede podatkovnih baz in tehničnih rešitev z dne 2. 12. 2025 v postopek pritegnil podjetja Modr IT d.o.o. ter LGB, d.o.o., pojasnila katerih so smiselno vključena v nadaljevanju te obrazložitve. Podatkovna baza pokojnikov se hrani in vzdržuje v SAP. Zbirka sama v obstoječi obliki vsebuje tudi podatke o pokojnikih, katerih svojci so izrazili »prepoved objave« (za posameznega pokojnika), ali »prepoved objave na grobu«. Izvoz podatkov v takšni nespremenjeni obliki tako ni dopusten. Organ je po izvedenem celovitem ugotovitvenem postopku tako ugotovil, da SAP poročilo ne omogoča selektivnega izpisa pokojnikov tako, da se izberejo le osebe, pri katerih ni označena:

• »Prepoved« (prepoved objave),
• »PrepovedGr« (prepoved objave na grobu).

Pokojnik, ki ima v SAP označeno »Prepoved« (prepoved objave podatkov), ali »PrepovedGr« (prepoved objave na grobu), je vedno shranjen v SAP tabeli. SAP takšnega pokojnika ne izloči, temveč ga zgolj označi z rdečo barvo, kot vizualno opozorilo uporabniku. Poročilo o pokojnikih v SAP omogoča dodatno filtriranje podatkov, vendar brez ročnega posega uporabnika tega ni možno izvesti. Izvoz podatkov, ki so na voljo v SAP, ni možen brez izdelave dodatne aplikacije, ki pa jo organ za izvajanje svoje dejavnosti ne potrebuje. Organ je nadalje navedel, da tudi ob ročnem posegu uporabnika v SAP ali v primeru izdelave nove aplikacije, ni mogoč izvoz podatkov v zaprošeni obliki neposredno iz SAP, saj zbirka pokojnikov v SAP ne vsebuje podatkov o koordinatah grobov. Glede na navedeno organ tudi ob uporabi ročnega posega ali ob izdelavi nove aplikacije v SAP, ne bi razpolagal s podatki v obliki, ki bi jo bilo mogoče prosilcu posredovati za ponovno uporabo. Organ je poudaril, da ni dolžan ustvarjati nove evidence, prilagajati informacijskega sistema ali razvijati posebne aplikacije za izvoz podatkov, in zato ne more predložiti zaprošenega strukturiranega izpisa SAP podatkov v obliki, ki v danih okoliščin ne obstaja. Organ je v nadaljevanju preveril možnost pridobitve zahtevanih podatkov iz »Iskalnika grobov«. Aplikacija »Iskalnik grobov« dnevno pridobi podatke pokojnikov iz vmesnih tabel. Podatki o pokojnikih se enkrat dnevno prenašajo v vmesnik (vmesne tabele). V procesu izvoza se odstranijo podatki o pokojnikih, ki imajo prepoved objave. Po prenosu v vmesne tabele le-te predstavljajo vir podatkov za aplikacije, ki jih organ uporablja pri svojih delovnih procesih. Isti vir podatkov uporablja tudi iskalnik grobov. Baza se dnevno prepisuje in ne obstaja trajna evidenca in/ali zgodovinska zbirka. Tudi podatki v vmesniku (vmesnih tabelah) ne vsebujejo podatkov o koordinatah grobov. Ko uporabnik v iskalniku poišče pokojnika in zahteva prikaz, se iskalnik interno prek API-ja poveže z GIS strežnikom, iz katerega pridobi podatke o lokaciji. Vsak zahtevek se obravnava individualno. Ne gre za pretok seznamov podatkov, ki bi se masovno prenašali.

Vir podatkov za aplikacijo Iskalnik grobov predstavljajo:

• Podatkovna baza pokojnikov (vmesnik SAP- SQL) - Žale,
• Podatkovna baza grobov (vmesnik SAP- SQL) - Žale,
• Podatkovna baza grobovi vektorski podatki (interni API - LGB).

Prvi dve se vzdržujeta v SAP in se prek vmesnika prenesejo v iskalnik. Prostorske podatke vzdržuje LGB, ki so na voljo prek internega API-ja. Sistem GIS vzdržuje podjetje LGB d.o.o., ki je nameščen na strežniku JHL in zagotavlja naslednje podatke funkcionalnosti:

• Baza grobovi (vektorski podatki grobov),
• podatki opisnih podatkov o grobovih, pokojnikov (iz SQL - JHL),
• fotografije grobov,
• poti do grobov,
• API za prenos podatkov v spletno aplikacijo (Pokojnik, pot, fotografija).

Kartografski sloji in prostorski sloji PIS ŽALE so rezultat geodetskih meritev, kartografskega oblikovanja, generalizacije, izbire prikaza, vrisovanja geolokacijskih točk in sistematičnega urejanja prostorskih podatkov. Po 5. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP), se med avtorska dela uvrščajo tudi kartografska dela, zato so takšni prostorski podatki avtorsko varovani. Pogodba, sklenjena med LGB d.o.o. in organom, slednjemu ne daje pravice reproduciranja GIS baz, posredovanja GIS podatkov tretjim, in komercialne uporabe. Njihovo reproduciranje, razmnoževanje, distribuiranje ali posredovanje brez dovoljenja imetnika pravic bi pomenilo kršitev materialnih avtorskih pravic iz 22. člena ZASP. Organ se je skliceval na sodišče EU, ki je v sodbi C-444/02 Fixtures Marketing, podalo razlago varstva podatkovnih baz po Direktivi 96/9/ES. Iz sodbe izhaja, da ima podatkovna baza varstvo sui generis, če je bila vložena znatna naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev podatkov. Enako velja za prostorsko podatkovno bazo PIS ŽALE, saj njen upravljavec (LGB d.o.o.) vlaga znatne naložbe v geodetske meritve preverjanje  koordinat, vzdrževanje podatkov in digitalno predstavitev informacij. V sodbi C-203/02 BHB v. William Hill pa je sodišče dodatno pojasnilo, da je prepovedana tudi posredna ekstrakcija ali ponovna uporaba vsebin zaščitene baze, tudi kadar uporabnik ne dostopa neposredno do baze. To pomeni, da bi posredovanje podatkov iskalnika, ki izvirajo iz prostorske baze PIS ŽALE, lahko pomenilo kršitev pravic imetnika baze (LGB d.o.o.) tudi v delu, kjer prostorski podatki niso neposredno izročeni. Navedeno pomeni, da bi posredovanje podatkov iz GIS baze, pomenilo posreden poseg v varovano podatkovno bazo, kar brez dovoljenja LGB d.o.o. ni dopustno. Na podlagi druge točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ zavezanec zavrne zahtevo za ponovno uporabo, kadar bi posredovanje podatkov kršilo pravice intelektualne lastnine tretjih oseb. Zavezanec tudi podaja razlago, da 6.d člena ZDIJZ v tej zadevi ni mogoče uporabiti, ker sam ni imetnik pravic intelektualne lastnine na prostorski podatkovni bazi PIS ŽALE. Imetnik pravic je tretja oseba, LGB d.o.o. Organ je še dodal, da Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) v 9. členu določa, da se podatki umrlih lahko obdelujejo le za zakonsko dovoljene namene. V šestem odstavku 9. člena pa izrecno določa, da se določbe tega člena uporabljajo za osebne podatke umrlih posameznikov 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače. V zvezi s tem je organ opozoril na 35. člen ZPPDej, ki določa, da se za potrebe obveščanja javnosti o lokaciji groba lahko sporočajo podatki imenu in priimku pokojnika, letnici rojstva in smrti pokojnika, številka groba in pokopališče. Če je pokojnik pisno prepovedal razkritje svojih podatkov, ali je to prepovedal naročnik pogreba, se lahko njegovi osebni podatki sporočijo le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Zakon ne predvideva masovnega izvoza zbirke pokojnikov, ravno tako je prepoved razkritja pokojnika, če je bila podana s strani upravičene osebe, absolutna. Glede na navedeno organ ugotavlja, da priprava podatkov v zaprošeni obliki, z obstoječimi tehničnimi rešitvami, ni možna. Da bi pripravili podatke v želeni obliki, bi bil potreben ali ročni poseg ali nadgradnja obstoječih aplikacij, s katero bi ustvarili novo zbirko podatkov. Tudi to pa ne zagotavlja prosilcu dinamičnega dostopa do podatkov, saj se vsi obstoječi procesi izvajajo v lokalnem omrežju in zbirke podatkov niso javno dostopne. Organ se je nadalje opredelil do možnosti zagotovitve dinamičnega dostopa do podatkov in poudaril, da bi bila potrebna postavitev novega okolja (testni, produkcijski), ki bi bila izolirana od drugih sistemov organa. Treba bi bilo zagotoviti prenos podatkov in na koncu izdelati nov vmesnik, ki bi zagotavljal zunanji dostop do teh podatkov. Izdelava vmesnika z javnim dostopom pomeni tudi dodatna varnostna tveganja. Za vse opisane aktivnosti bi morali izdelati novo aplikacijo/nove aplikacije, kupiti licence, zagotoviti z novo zaposlitvijo dodatni kader ali oddati naročila zunanjim izvajalcem. Vse to bi za zavezanca pomenilo prekomerne, finančno neupravičene dodatne stroške. Poleg dodatnih stroškov, bi se s postavitvijo novega sistema povečali tudi stroški vzdrževanja in varnostna tveganja. Glede na dejstvo, da odobritev ponovne uporabe, kot to predvideva drugi odstavek 10.č člena ZDIJZ, ne bi bila možna preko obstoječih tehničnih rešitev, temveč bi bilo treba za ta namen razviti posebno novo aplikacijo ter zaposliti dodatni kader ali najeti storitev zunanjih izvajalcev, kar posledično pomeni preseganje finančnih, kadrovskih in tehničnih zmogljivosti zavezanca ter nesorazmeren vpliv na finančne, tehnične ali kadrovske vire zavezanca, dodatno upoštevaje tudi ugotovitve o materialnih pravicah, je zavezanec odločil, da je treba zahtevo zavrniti.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(4) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 5. 1. 2026, v kateri vztraja pri dostopu do zahtevanih informacij ter je v nadaljevanju povzel razloge za pritožbo:

1. Trditev, da selektivni izvoz podatkov iz sistema SAP ni mogoč brez razvoja nove aplikacije, ne drži. SAP omogoča strukturiran izvoz podatkov z obstoječimi orodji, vključno z uporabo poizvedb (npr. SAP-SQL). Dejstvo, da organ izvaja dnevne prenose podatkov v vmesne tabele, dodatno potrjuje tehnično izvedljivost zahtevanega enkratnega izvoza.
2. Organ navaja, da koordinatni podatki niso del sistema SAP, temveč so dostopni prek API- ja podjetja LGB, d.d. To pomeni, da organ s temi podatki razpolaga, jih uporablja in upravlja na podlagi pogodbenega razmerja.
3. Organ sam priznava obstoj vmesnih tabel, v katerih so že odstranjeni podatki pokojnikov s prepovedjo objave. To nedvoumno dokazuje, da je selektivni izvoz zakonito objavljivih podatkov tehnično mogoč brez dodatnih posegov.
4. Zahteva se nanaša izključno na statičen, enkraten izvoz podatkov v elektronski obliki. Prosilec ne zahteva stalnega ali dinamičnega dostopa do informacijskega sistema. Ponovna uporaba ne pomeni reproduciranja celotne baze, temveč le izvoz specifičnih podatkov (ime, priimek itd. in koordinate).
5. GIS podatki (koordinate) niso izključno varovani na podlagi druge točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, poleg tega so že javno objavljeni v iskalniku grobov. JAVNI HOLDING Ljubljana je upravljavec sistema, ne podjetje LGB, d.d.
6. Organ navaja potrebo po novi aplikaciji, licencah, kadru in varnostnih ukrepih. Zahteva se osredotoča zgolj na enkraten izvoz obstoječih podatkov, ne za postavitev novega sistema. Organ že izvaja dnevne prenose v vmesne tabele in API klice za Iskalnik; podoben izvoz bi zahteval minimalen trud (npr. SQL poizvedba). Sklic na ZlnfV-1 (informacijska varnost) ne more biti utemeljen, saj prosilec zahteva anonimiziran statičen izvoz strukturiranih in že filtriranih podatkov, ne celotnega dostopa do sistema.
7. V kolikor predstavlja izvoz v zahtevani združeni obliki zaradi ločitve atributnega dela v SAP in grafičnega dela v GIS težavo, potem prosilec predlaga dva ločena izvoza s povezljivim ključem-identifikatorjem.

(5) Organ je, z dopisom št. ZAL-022-018/2025-041 z dne 22. 1. 2026, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Zahteva prosilca za dostop ali ponovno uporabo informacij javnega značaja

(7) IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ker je prosilec izrecno navedel, da podatke potrebuje za ponovno uporabo. Vendar pa je IP ocenil, da zahteve prosilca ni mogoče obravnavati kot zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ne glede na poimenovanje prosilca. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni pridobivanje, običajno večje količine informacij, z namenom ustvarjanja dodane vrednosti (oplemenitenje informacij) za uporabnike storitev, ki jih, običajno na odplačen način (čeprav to ni pogoj), nudi prosilec. To pomeni, da surove informacije javnega značaja lahko vsebujejo latentno vrednost v smislu širše uporabnosti, pogosto v kombinaciji z ekonomsko vrednostjo. Koncept ponovne uporabe se torej kaže kot način, da zasebni sektor na podlagi pridobljenih informacij ponudi uporabnikom na trgu nekaj več kot javni sektor, ki z informacijami razpolaga zgolj za prvotni namen, tj. za izvrševanje svojih pristojnosti oziroma za opravljanje javnih nalog. Cilj ponovne uporabe je torej dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. V obravnavani zadevi je prosilec res zaprosil za večjo količino podatkov in navedel, da bo pridobljene podatke ponovno uporabil, vendar pa iz same zahteve ne izhaja, da bi prosilec pridobljene informacije »nadgradil« v smislu namena, ki ga zasleduje institut ponovne uporabe. Kar je tudi dejansko nemogoče, saj je prosilec zahteval enkratni izvoz podatkov, s katerimi upravlja organ v okviru spletne aplikacije »iskalnik grobov« na https://qrobovi.zale.si/si, pri čemer se zbirka konstantno spreminja, saj gre za dinamične podatke, kar pomeni, da enkratni izvoz podatkov, že naslednji dan, ni nujno točen niti ažuren, zato že z vidika točnosti in ažurnosti podatkov ni mogoče govoriti o možnosti ponovne uporabe tako pridobljenih podatkov. Poleg tega je organ opozoril tudi na prepoved objave podatkov, do katere so dediči oziroma najemniki groba upravičeni še 20 let po smrti pokojnika in niso časovno vezani. Ko organ dobi prepoved, osebni podatki niso več javno dostopni, kar bi pomenilo, da bi bil izpis tudi iz tega vidika napačen in bi predstavljal nezakonito obdelavo osebnih podatkov. IP je zato ob dejstvih, ugotovljenih tudi na ogledu in camera dne 12. 8. 2026 (več o tem v nadaljevanju te odločbe), da med drugim zahtevana informacija predstavlja enkratni izpis, ki je naslednji trenutek v sami bazi podatkov drugačen in ni več ažuren, zaključil, da, izhajajoč iz funkcije ponovne uporabe informacij javnega značaja, zahteve prosilca ni mogoče obravnavati kot zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ, saj, kot rečeno, zahteva ne dosega kvalitete in obsega, ki se zahteva za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Takšna je tudi praksa IP in sodna praksa¹. IP je tako odločil, da gre v konkretnem primeru za »klasično« zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Glede predmeta presoje

(8) V obravnavani zadevi ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa in da organ z njimi razpolaga, sporno pa je vprašanje, ali je aplikativna rešitev na spletni strani https://grobovi.zale.si/ strukturirana v podatkovni bazi, ki bi omogočala enkratni izvoz zahtevanih podatkov v elektronski obliki (datoteki), kot je predmet zahteve oziroma kakšno (dodatno) delo je treba izvesti, da se lahko ti podatki »izvozijo«.

(9) V skladu z načelom materialne resnice in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je IP z dopisom z dne 12. 6. 2026, št. 090-31/2026/2, organ pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb, in dodatno pojasni možnost izvedbe enkratnega izvoza zahtevanih informacij.

(10) Organ se je v dopisu z dne 29. 6. 2026, št. ZAL-022-008/2026-026, opredelil do pritožbenih navedb:

1. Pritožbena navedba glede možnosti izvoza podatkov iz SAP sistema

Organ je pojasnil, da v postopku ni ugotovil, da bi SAP omogočal neposreden izvoz zahtevanih podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec. Ugotovljeno je bilo, da SAP vsebuje tudi podatke o pokojnikih, za katere velja prepoved objave podatkov oziroma prepoved objave na grobu. Pokojniki, za katere je bila podana prepoved objave podatkov, oziroma prepoved objave na grobu, ostanejo del SAP evidence. SAP teh zapisov ne odstrani iz podatkovne zbirke, temveč jih zgolj označi z oznakama »Prepoved« oziroma »PrepovedGr« ter vizualno označi z rdečo barvo. Iz pojasnil skrbnika sistema SAP izhaja, da SAP ne omogoča obstoječega standardnega izvoza podatkov v obliki, pri kateri bi bili pokojniki s prepovedjo objave samodejno izločeni iz izvoza. Za pripravo takšnega izvoza bi bil potreben dodaten ročni poseg uporabnika oziroma izdelava posebne programske rešitve. Poleg navedenega je bilo ugotovljeno, da SAP ne vsebuje koordinat grobov. Že iz navedenih razlogov ni mogoče govoriti o obstoju enotnega izvoza podatkov, kot ga opisuje prosilec.

2. Pritožbena navedba glede koordinat grobov

Organ je pojasnil, da dejstvo, da aplikacija Iskalnik grobov ob posamezni zahtevi uporabnika pridobi podatek o lokaciji groba iz GIS sistema, ne pomeni, da obstaja zbirka podatkov, ki bi vsebovala podatke o pokojnikih skupaj s koordinatami grobov. V postopku je bilo ugotovljeno, da se koordinate grobov ne hranijo v SAP sistemu in ne v vmesnih tabelah aplikacije Iskalnik grobov. Koordinate se pridobijo šele ob posamezni zahtevi uporabnika preko API povezave z GIS sistemom. Posledično organ ne razpolaga z zbirko podatkov, ki bi hkrati vsebovala zahtevane podatke o pokojnikih in koordinate grobnih mest.

3. Pritožbena navedba glede vmesnih tabel

Organ je pojasnil, da vmesne tabele predstavljajo tehnično rešitev za delovanje aplikacije Iskalnik grobov. Res je, da se pri prenosu podatkov v vmesne tabele odstranijo podatki o pokojnikih, za katere velja prepoved objave. Vendar pa vmesne tabele ne vsebujejo koordinat grobov. Poleg tega gre za tehnični delovni nabor podatkov, ki se dnevno prepisuje in ne predstavlja trajne evidence ali samostojne zbirke podatkov, ki bi ustrezala zahtevi prosilca. Obstoj vmesnih tabel zato ne pomeni, da organ razpolaga z zbirko podatkov, kakršno zahteva prosilec. Vmesne tabele namreč ne vsebujejo koordinat grobov, ki predstavljajo sestavni del zahteve prosilca.

4. Pritožbena navedba glede enkratnega izvoza

Organ je pojasnil, da razlog za zavrnitev zahteve ni bil v tem, da bi prosilec zahteval dinamični dostop do informacijskega sistema. Strinja se, da se zahteva nanaša na enkraten izvoz podatkov. Vendar navedeno ne vpliva na njegovo ugotovitev iz izpodbijane odločbe. Tudi v primeru enkratnega izvoza ostaja dejstvo, da ne razpolaga z enotno zbirko podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec.

V postopku je bilo ugotovljeno, da:

1. SAP ne vsebuje koordinat grobov,
2. SAP ne omogoča izvoza podatkov na način, da bi bili pokojniki s prepovedjo objave iz izvoza avtomatično izločeni, brez dodatnega ročnega posega uporabnika oziroma izdelave posebne programske rešitve,
3. vmesne tabele aplikacije Iskalnik grobov ne vsebujejo koordinat grobov,
4. koordinate se pridobivajo ločeno iz GIS sistema ob posamezni zahtevi uporabnika.

Za pripravo zbirke, ki bi vsebovala podatke o pokojnikih brez prepovedi objave ter koordinate grobov, bi bilo treba podatke pridobiti iz različnih sistemov, jih dodatno filtrirati ter jih združiti v novo strukturirano zbirko podatkov. Organ zato zahteve ni zavrnil zato, ker bi prosilec zahteval dinamični dostop do podatkov, temveč zato, ker zahtevana zbirka podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec, pri organu ne obstaja. Tudi v primeru presoje zahteve po pravilih, ki veljajo za ponovno uporabo dinamičnih podatkov po 10.č členu ZDIJZ, navedena določba zavezancu ne nalaga obveznosti oblikovanja nove zbirke podatkov ali povezovanja podatkov iz različnih informacijskih sistemov, temveč ureja način ponovne uporabe podatkov, s katerimi organ že razpolaga.

5. Pritožbena navedba glede GIS podatkov

Organ je pojasnil, da izpodbijana odločba ne temelji zgolj na vprašanju pravnega režima GIS podatkov, temveč predvsem na ugotovitvi, da ne obstaja enotna zbirka podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec. Tudi, če bi bili posamezni GIS podatki javno dostopni preko aplikacije Iskalnik grobov, to ne pomeni, da organ razpolaga z zbirko podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec. Vprašanje pravnega režima GIS podatkov zato ne vpliva na ugotovitev, da zahtevana zbirka podatkov pri organu ne obstaja.

6. Pritožbena navedba glede minimalnega napora

Organ je pojasnil, da izvedeni ugotovitveni postopek ni potrdil trditve prosilca, da bi zahtevani izvoz predstavljal zgolj minimalni tehnični napor. Organ vztraja, da bi že sama priprava podatkov zahtevala povezovanje različnih informacijskih sistemov, dodatno filtriranje podatkov in oblikovanje nove strukturirane zbirke podatkov. Priprava podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec, zato ne predstavlja enostavnega izvoza obstoječe zbirke podatkov.

 7. Predlog dveh ločenih izvozov

Organ je pojasnil, da predlog prosilca za dva ločena izvoza s povezovalnim identifikatorjem, ne predstavlja obstoječe informacije javnega značaja, temveč predlog načina oblikovanja nove podatkovne strukture. Predlagana rešitev bi zahtevala pripravo novih izvozov, določitev povezovalnega ključa in oblikovanje novega sklopa podatkov za potrebe prosilca. Takšna zbirka pri organu ne obstaja, zato bi bilo treba za potrebe prosilca šele določiti način povezovanja podatkov iz različnih sistemov. ZDIJZ organu ne nalaga obveznosti ustvarjanja novih evidenc, novih podatkovnih zbirk ali novih tehničnih rešitev za potrebe posameznega prosilca.

8. Glede možnosti enkratnega izvoza

Na podlagi vseh ugotovitev je organ dodatno pojasnil, da enkratni izvoz zahtevanih informacij v obliki, kot jo zahteva prosilec, ni mogoč brez dodatnega povezovanja podatkov iz različnih informacijskih sistemov, dodatnega filtriranja podatkov in oblikovanja nove strukturirane zbirke podatkov. Organ vztraja, da ne razpolaga z enotno zbirko podatkov, ki bi hkrati vsebovala podatke o pokojnikih brez prepovedi objave ter koordinate grobnih mest.

(11) IP je dne 1. 7. 2026 posredoval odgovor organa v seznanitev prosilcu, ki je dne 7. 7. 2026 odgovoril, da naj IP odloči o pritožbi in upošteva pritožbene navedbe ter vsa dodatna pojasnila, ki jih je dal v postopku.

(12) IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja, dne 12. 8. 2026, pri organu izvedel ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera, z namenom, da sam oceni in presodi dejstva, ki so relevantna v obravnavani zadevi, torej da sam razjasni vprašanje, ali organ dejansko ne razpolaga z zbirko podatkov, ki bi hkrati vsebovala zahtevane podatke o pokojnikih in koordinate grobnih mest ter kakšno (dodatno) delo bi bilo treba izvesti, da bi se lahko ti podatki »izvozili« in ali bi ob tem nastali dodatni stroški. IP je torej ugotavljal, ali držijo navedbe organa v izpodbijani odločbi in v odgovoru z dne 29. 6. 2026, v katerem se je organ po točkah opredelil do pritožbenih navedb. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

(13) IP je primarno vpogledal v podatkovne baze organa, in sicer v podatkovno bazo pokojnikov (vmesnik SAP-SQL) – Žale ter ugotovil, da so v tabeli vsi zahtevani podatki o pokojnikih (ime, priimek, itd), v podatkovni bazi grobov (vmesnik SAP-SQL) – Žale, so podatki o grobu, pri lokaciji so opisne številke do poti do groba. IP je zaprosil za vpogled v naključnega pokojnika. Vsak dan se izvede samodejno opravilo, ki ustvari vmesno tabelo. IP je vpogledal v vmesne tabele in ugotovil, da dejansko ne vsebujejo koordinat grobov. IP je ugotovil, da vmesne tabele vsebujejo podatke vseh pokojnikov, ne samo tistih, ki so na novo. Po navedbah organa, se vsak večer opravi opravilo, v katerem so zajeti vsi pokojniki in se baza na tak način posodobi. Program za to opravilo je pripravilo podjetje Modr IT. Skozi vse tabele se nahaja oziroma uporablja isti/enak povezovalni oz. identifikacijski znak to je »ID GROBA«, kar je razvidno iz zaslonskih slik, ki jih je na zahtevo IP pripravil organ. IP je nadalje vpogledal v podatkovno bazo grobovi vektorski podatki (interni API- LGB). Organ je IP pokazal podatke na spletnem vmesniku. Ugotovljeno je bilo, da se za uparjanje podatkov uporablja isti identifikator, to je ID groba. To bazo upravlja podjetje LGB, ki ima samo lokacijo, podatki o pokojnikih in pripadajočih grobovih pa se pridobijo iz vmesnih tabel. Preko API vmesnika, se ti podatki povežejo. IP je ugotovil, da se koordinate hranijo v LGB bazi, ki so v državnem koordinatnem sistemu ter povezovalni znak ID groba. Predstavnik LGB je povedal, da je podatke mogoče izvoziti, če organ to naroči. Organ je povedal, da izvoza podatkov sam ne zna in ne more pripraviti, niti jih ne potrebuje za svoje delo.

(14) Nadalje je IP ugotovil, da so podatki prefiltrirani v vmesnih tabelah, ki predstavljajo celoto, vendar so brez koordinat. Predstavnik Modr IT je povedal, da je po vmesni tabeli treba izvesti dodaten »filter«, ker lahko zapisi predstavljajo tudi material, ne samo pokojnika. To sicer samodejno izvaja iskalnik ob prikazu, v primeru zahteve po izvozu iz SAPA, pa bi moral organ to dodatno implementirati. Ta koda je pri Modr IT, ki bi jo posredoval organu na poziv in za plačilo.

(15) Ugotovljeno je bilo, da držijo navedbe organa, da ne razpolaga z zbirko podatkov, ki bi hkrati vsebovala podatke o pokojnikih in koordinate grobnih mest, vendar pa se skozi vse zbirke pojavlja isti identifikacijski znak ID groba, kar pomeni, da so zbirke povezljive. Vsi podatki, ki jih prosilec zahteva, so v zbirki LGB, vendar ne v taki obliki, kot jih zahteva prosilec. LGB ima dostop do zahtevanih podatkov, vendar jih je treba šele pripraviti za izvoz. Organ je povedal, da nima dostopa do teh podatkov in nima potrebe za dostop do podatkov na takšen način.

(16) Glede dodatnega napora za pridobitev zahtevanih podatkov je IP ugotovil, da enotni povezovalni znak oziroma ključ obstaja, to je ID groba. Glede dodatnega časa in truda, pa je organ povedal, da bi moral aktivirati več podjetji, SAFIR (zunanje podjetje, ki vzdržuje SAP) bi pripravil podatke, Modr IT bi pripravil filter (ker niso filtrirani podatki glede materiala, saj tudi materiali vsebujejo ID groba, zato je potreben dodatni filter), LGB bi te podatke povezal z ID groba in geo lokacijo (koordinate). Organ je poudaril, da so to dodatna naročila, ki niso del obstoječih pogodb. Predstavnika Modr IT in LGB nistaznala povedati , kakšen bi bil to dodatni strošek, potrebna bi bila analiza in priprava ponudbe. Poudarila sta, da se zaračuna tudi naročilo, da se pripravi ponudba.

(17) Glede predloga dveh ločenih izvozov je IP ugotovil, da, kot navedeno zgoraj, so ločeni izvozi možni, vendar ne bi bilo razlike, saj morajo zunanja podjetja organu pripraviti čisto vmesno tabelo in lokacijo groba.

(18) IP je dne 12. 8. 2026 posredoval zapisnik iz ogleda in camera v seznanitev in morebitni odgovor prosilcu, ki se v danem roku ni odzval.

Glede kriterija materializirane oblike

(19) Definicija informacije javnega značaja je opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in določa tri osnovne kriterije, ki morajo biti podani kumulativno. Med njimi je nesporno tudi »kriterij materializirane oblike«, ki je opredeljen kot pogoj, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (dalje dokument). Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, dokumentov, ki so že nastali, v praksi je uporabljen tudi izraz t.im. »surovih« informacij, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To je torej bistvo »kriterija materializirane oblike«, da informacija, ki je predmet zahteve, že obstaja.

(20) Glede na ugotovitve na ogledu in camera IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z zbirko podatkov, ki bi hkrati vsebovala zahtevane podatke o pokojnikih in koordinate grobnih mest, kar zahteva prosilec. Organ je IP omogočil dostop do posameznih baz in izkazal, katere informacije vsebujejo. Ugotovljeno je sicer bilo, da med bazami obstaja isti povezovalni znak ID groba, vendar pa bi moral organ, za pripravo izvoza podatkov, kot jih zahteva prosilec, za plačilo angažirati zunanja podjetja, saj organ sam teh podatkov nima niti jih ne potrebuje v taki obliki, čemur je IP sledil, saj spletna aplikacija »iskalnik grobov« omogoča dostop do podatkov o lokaciji groba, kar pomeni, da organ zagotavlja javnost podatkov, kot to določa 35. člen ZPPDej, brez da bi za to potreboval »izpis«, kot ga zahteva prosilec. Organ je prav tako prepričljivo pojasnil, da nima ne znanja ne orodja, da bi zagotovil zahtevani izpis, zato sta bila na ogledu in camera prisotna predstavnika podjetja Modr IT in LGB, ki sta IP pokazala vmesne tabele in vektorske podatke grobov. Da bi z izpisom zahtevanih informacij nastali dodatni stroški za organ, sta potrdila tudi predstavnika zunanjih izvajalcev, ki pa na samem ogledu nista mogla podati okvirne ocene stroškov, ki bi pri tem nastali.

(21) IP poudarja, da v primerih, ko se zahtevane informacije nahajajo v elektronski bazi podatkov, so bili v sodni praksi, glede vprašanja obstoja kriterija materializirane oblike, postavljeni določeni standardi², »da priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati. Zato organu ni mogoče nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda oziroma da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki nima³. Nadalje je Vrhovno sodišče RS,  v reviziji št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018 navedlo, »da je vprašanje, ali dokument kot informacija javnega značaja obstaja, tako dejansko kot tudi pravno vprašanje. Pri nosilcih oblasti in drugih zavezancih po ZDIJZ se vse pogosteje informacije hranijo in obdelujejo v elektronski obliki iz računalniško vodenih podatkovnih zbirk. Mogoče je celo trditi, da je elektronska oblika informacij postala prevladujoča oblika, v kateri se dokumenti tudi lahko posredujejo upravičenemu prosilcu za dostop do informacij javnega značaja«. Nadalje pa tudi »da mora organ zagotoviti dostop do informacij javnega značaja tako, da prosilec pridobi dostop do podatkov v elektronski obliki ob uporabi tistih orodij, ki jih sicer pri svojem delu lahko uporabijo osebe, ki so te podatke v okviru izvrševanja svojih nalog v organu ustvarile oziroma pridobile in da ne gre za uporabo novih računalniških orodij oziroma za uporabo obstoječih orodij na način, ki za dostop do podatkov iz elektronske zbirke podatkov ni predviden oziroma dopusten«. Vrhovno sodišče je ob tem še opozorilo, da posredovanje informacij ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih javnih nalog, zaradi katerih je bil določen organ ustanovljen, kar je odvisno tudi od tehnične in kadrovske opremljenosti določenega organa.

(22) Sodna praksa je torej jasno določila, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja organi niso dolžni angažirati zunanjih strokovnjakov in kupovati novih računalniških orodij, da bi zadostili zahtevi prosilca oz. povedano drugače, dostop do informacij je omejen na uporabo tistih orodij in znanj, s katerimi razpolaga organ, kar je v skladu definicijo informacije javnega značaja, da je mogoč dostop zgolj do že obstoječih dokumentov.

(23) Glede na navedeno je IP sledil odločitvi organa, da ni podan kriterij materializirane oblike, zato je zahtevo prosilca utemeljeno zavrnil, saj organ brez sodelovanja zunanjih strokovnjakov in dodatnih stroškov, ne more pripraviti »izpisa«, kot ga zahteva prosilec. Organ se sam odloča, na kakšen način bo zagotavljal svoje zakonske obveznosti o javnosti lokacije groba, in ga k drugačni »obliki« ne more »prisiliti« zahteva po ZDIJZ, prav tako pa tudi IP ne more naložiti organu, da mora za potrebe dostopa do informacij javnega značaja, zunanjemu izvajalcu naročiti (in za to plačati), da pripravi izvoz podatkov, kot to zahteva prosilec, saj je to izven njegovih pristojnosti. Drugačna razlaga bi pravno nedopustno in v nasprotju z ZDIJZ razširila definicijo informacije javnega značaja, organ in javna sredstva pa obremenila, brez da bi za to obstajala podlaga v zakonu. V tej zvezi na odločitev IP ne vpliva, da je organ zahtevo zmotno obravnaval kot ponovno uporabo, saj je ključna ugotovitev, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, ki je temelj, ko se odloča o informacijah javnega značaja.

Glede stranskih udeležencev

(24) Kot izhaja iz predloženega spisa organa in izpodbijane odločbe, je organ podjetji Modr IT d.o.o in LGB d.o.o, poklical v postopek kot stranska udeleženca in so njuna pojasnila »smiselno vključena v postopek«, vendar pa ni razvidno, da bi jima bila izpodbijana odločba organa tudi vročena. Na ogledu in camera je organ v tej zvezi pojasnil, da jima izpodbijana odločba ni bila vročena. Organ je pripravil sestanek, na katerem sta bili omenjeni podjetji udeleženi in je organ na podlagi ustnih odgovorov pripravil vsebino v izpodbijani odločbi. Na podlagi poziva IP, da se organ opredeli do pritožbenih navedb, so ponovno imeli sestanek, na podlagi katerega je organ pripravil odgovor. Podjetji se pisno nista odzivali, niti nista zahtevali vročitev odločbe. Glede na navedeno IP ugotavlja, da omenjeni podjetji v tem postopku nimata statusa stranskih udeležencev.

Sklepno

(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

(26) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri zavezancu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca

¹Npr.: Sodba Upravnega sodišča št. II U 289/2013 v zvezi z odločbo IP št. 090-184/2012/35
²Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017
³Sodba Upravnega sodišča št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017