prosilec - Šolski center Krško-Sevnica

Številka: 090-400/2026/6

Datum: 16. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 -3 ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 - odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 - ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE, 3/22 - ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 18. 8. 2026, zoper odločbo ŠOLSKEGA CENTRA KRŠKO-SEVNICA, Cesta krških žrtev 131, 8270 Krško (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2026-2 z dne 7. 8. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 18. 8. 2026 se delno ugodi. Odločba ŠOLSKEGA CENTRA KRŠKO-SEVNICA, št. 090-1/2026-2 z dne 7. 8. 2026 se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati še:

-       priloge Pravilnika o računovodstvu Šolskega centra Krško-Sevnic z dne 25. 5. 2016, torej sodila za razvrščanje prihodkov, sodila za razvrščanje stroškov storitve in materiala ter sodila za razvrščanje stroškov dela;

-       Načrt nakupa opreme in investicije v letu 2026;

-       Kartice konta 761017, 761020, 761021, 761022, 761023, 761024 in 761034, za obdobje 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025, na način, da pri opisih in nazivih partnerjev prekrije podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb;

-       Stališče Ministrstva za finance, Direktorata za proračun, Sektorja za proračun, št. 410-122/2022/2 z dne 28. 7. 2022.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je, na podlagi 4. in 5. člena ZDIJZ, zahtevala, da ji organ posreduje naslednje informacije javnega značaja:

- izpis prihodkov iz tržne dejavnosti (prodaje blaga in storitev na trgu) za leto 2025, po kontih (zlasti konto 761 oziroma drugi ustrezni konti);

- izpis odhodkov, razmejenih na tržno dejavnost za leto 2025;

- izkaz poslovnega izida tržne dejavnosti za leto 2025, če obstaja kot ločen dokument oziroma ločena evidenca;

- sodila za razmejevanje prihodkov in odhodkov med javno službo in tržno dejavnostjo ter navedbo organa, ki jih je potrdil;

- pravilnik o računovodstvu (veljavna različica) ter morebitne druge interne akte ali sklepe, ki urejajo izvajanje in porabo sredstev tržne dejavnosti;

- podatke o namenu porabe morebitnih sredstev tržne dejavnosti v letu 2025 (projekti, oprema, dejavnosti) in sklep sveta zavoda o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki za leto 2025, vključno s podatkom, ali je bil del presežka nakazan šolskemu skladu in na podlagi katerega sklepa. Kot način seznanitve je navedla elektronsko obliko na naveden e-poštni naslov.

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-1/2026-2 z dne 7. 8. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil, in sicer iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, razen z veljavnim pravilnikom o računovodstvu zavoda in sklepom Sveta zavoda o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki za leto 2025 (ki ji ga je tudi posredoval). Uvodoma je organ v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilke in navedel določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, organi pa so prosilcu dolžni omogočiti le dostop do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novih dokumentov (odločbi IP št. 090-18/2016/2 in št. 090-266/2017/6). Upoštevaje navedeno je ugotovil, da razpolaga s pravilnikom o računovodstvu zavoda (točka 5.) in sklepom Sveta zavoda o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki za leto 2025. V tem delu je zahtevi prosilke ugodil ter ji dokumenta, skupaj z odločbo, posredoval po elektronski pošti. Nadalje je navedel, da tržne dejavnosti ne izvaja. Skladno z namenom, za katerega je ustanovljen, svoje dejavnosti izvaja v obliki javne službe, pri čemer ustvarjanje presežka oziroma dobička ni njegov namen. Skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb določeni prihodki in odhodki organa predstavljajo pridobitne prihodke in odhodke, ter jih organ zgolj za namen obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb izkazuje ločeno, čeprav izvirajo iz dejavnosti javne službe. Da ne gre za prihodke tržne dejavnosti, dokazuje z Izkazom prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti za leto 2025 (v nadaljevanju: Izkaz), ki jih je prosilki posredoval skupaj z odločbo. Iz navedenega razloga z izpisom prihodkov iz tržne dejavnosti (prodaje blaga in storitev na trgu), izpisom odhodkov, razmejenih na tržno dejavnost, za leto 2025, izkazom poslovnega izida tržne dejavnosti za leto 2025, sodili za razmejevanje prihodkov in odhodkov med javno službo in tržno dejavnostjo, internim aktom ali sklepi, ki urejajo izvajanje in porabo sredstev tržne dejavnosti ter s podatki o namenu porabe morebitnih sredstev tržne dejavnosti v letu 2025 (projekti, oprema, dejavnosti), vključno s podatkom, ali je bil del presežka nakazan šolskemu skladu in na podlagi katerega sklepa, ne razpolaga. Ker torej v okviru svojega delovnega področja ne opravlja tržne dejavnosti, teh dokumentov ni izdelal. To pomeni, da ne gre za informacijo javnega značaja po definiciji ZDIJZ, saj ni izpolnjen pogoj materializirane oblike. ZDIJZ pa sicer organa ne zavezuje, da bi za namen odločanja po zakonu pripravil nov dokument, izdelal analizo, opravil izračune ali sestavil podatke v obliki, ki pri organu ne obstaja. Na podlagi navedene utemeljitve se zahteva prosilke v tem delu zavrne.

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 18. 8. 2026. Navedla je, da odločba temelji na sklepu, da organ ne izvaja tržne dejavnosti in zato ne razpolaga z nobenim od dokumentov, povezanih z razmejitvijo prihodkov, odhodkov in porabe sredstev, tak sklep pa enači vsebinsko razvrstitev dejavnosti z obstojem dokumentarnega gradiva. To po njenem mnenju ni pravilno, saj računovodske evidence, sodila, stroškovna mesta, kartice kontov in sklepi lahko obstajajo tudi tedaj, ko organ končni znesek v uradnem izkazu v celoti prikaže v stolpcu javne službe. Poslani pravilnik, Izkaz in letna poročila za leta 2021-2025 vsebujejo konkretne in med seboj deloma nasprotujoče si navedbe o razvrščanju prihodkov od oddajanja prostorov ter o uporabi sodil, zato ni mogoče sprejeti pavšalne ugotovitve, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, ne da bi organ preveril svoje poslovne knjige, priloge pravilnika, akte o sprejemu sodil in zmožnosti računovodskega informacijskega sistema. V tem postopku ni treba odločiti, ali je organ posamezne prihodke računovodsko pravilno uvrstil med javno službo ali tržno dejavnost. Predmet presoje je ožji, in sicer, ali obstajajo dokumenti in evidence, iz katerih je razvidna uporabljena razvrstitev, sodila, knjiženje in poraba sredstev ter ali jih je mogoče posredovati kot že obstoječe informacije javnega značaja. Po njenem mnenju posredovani pravilnik vsebuje več določb, ki neposredno potrjujejo obstoj razmejevanja in evidenc. Izpostavila je določbe 166., 169., 174. in 186. člena ter navedla, da prilog 1-3 v poslani datoteki ni. Nadalje je navedla, da poročila navajajo, da se prihodki oziroma z njimi povezani stroški vodijo ločeno po stroškovnih mestih, da se 45 % stroškov športne dvorane razporedi na stroškovno mesto športne dvorane, preostanek pa na javno službo, drugi stroški iz naslova uporabnin prostorov pa se razmejujejo glede na delež teh prihodkov v vseh prihodkih poslovanja. To niso splošne ali hipotetične navedbe, temveč opis konkretnih sodil, ki naj bi bila uporabljena pet zaporednih let. Nadalje je izpostavila podatke, ki po njenem mnenju kažejo na večletno prakso, razvrščanje uporabnin in uporabe sodil, sami po sebi pa ne dokazujejo, da je bila razvrstitev pravilna ali nepravilna. Izrazito višji presežek v letu 2025 dodatno povečuje pomen preglednosti, ne nadomešča pa zahteve po obstoječih knjigovodskih listinah. V zvezi s posredovanim Izkazom je izpostavila, da je na kontu 761, z nazivom »Prihodki od prodaje proizvodov, blaga in storitev na trgu«, izkazan znesek 254.893,53 EUR, vendar v stolpcu za izvajanje javne službe, stolpec prihodkov in odhodkov od prodaje blaga in storitev na trgu pa je v celoti 0,00 EUR. Izkaz vsebuje tudi bruto presežek 167.826,32 EUR, davek 887,04 EUR in neto presežek 166.939,28 EUR. Sam obstoj zneska na kontu 761 ne dokazuje, da gre po vsebini nujno za tržno dejavnost, saj obrazec omogoča razvrstitev iste kontne postavke med obe vrsti dejavnosti. Prav zato pa so zahtevana sodila in analitični izpisi bistveni, razložiti morajo dokumentirano podlago za uvrstitev celotnega zneska 254.893,53 EUR v javno službo, zlasti ob nasprotni določbi 166. člena posredovanega pravilnika. Letno poročilo za 2025 posebej navaja 183.301 EUR prihodkov od uporabnin prostorov. Razlika do zneska na kontu 761 znaša 71.592,53 EUR. Brez kartice konta 761 in analitične členitve po vrstah prihodkov oziroma stroškovnih mestih ni mogoče ugotoviti, iz katerih poslovnih dogodkov je sestavljena. Zahteva ne terja nove vsebinske analize, ampak dostop do obstoječe analitike, na podlagi katere je bil Izkaz sestavljen. Ne zahteva, da organ isti dokument ponovno pošlje ali izdela nov ločen izkaz, če drugega nima, zahteva pa, da se pravilno presodi obstoj drugih že obstoječih evidenc in standardnih izpisov, iz katerih je bil ta izkaz pripravljen. Prosilka sicer ne zahteva ročnega pregleda vseh listin, novega izračuna ali nove strokovne razvrstitve. Če organ zatrjuje, da nobeden od zahtevanih standardnih izpisov ni mogoč brez izdelave novega dokumenta, predlaga ogled računovodskega sistema in camera ter preizkus izdelave vzorčnega izpisa za konto 761 in relevantna stroškovna mesta (zlasti športna dvorana, učilnice oziroma oddajanje prostorov). Šele na tej podlagi je mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri dokumenti oziroma elektronski zapisi obstajajo. Sklep sveta zavoda št. 4/6/22 z dne 20. 2. 2026 pa sicer določa, da se neto presežek za leto 2025 v višini 166.939,28 EUR nameni za nabavo opreme in nujna investicijska dela. Sklep izkazuje namen razporeditve, ne pa nujno tudi dejanske porabe, knjiženja ali prenosa sredstev, šolskega sklada ne omenja. Letna poročila potrjujejo, da šolski sklad obstaja, da ima program in finančni načrt ter da so sredstva za njegovo delovanje zajeta med pasivnimi časovnimi razmejitvami. Iz tega ni mogoče sklepati, ali je bil del presežka iz leta 2025 nakazan skladu. Ker ZDIJZ organu praviloma ne nalaga priprave odgovorov na vprašanja ali novih pisnih potrdil, s pritožbo ne vztraja pri izdelavi odgovora »da/ne«. Zahtevo je treba v okviru njenega prvotnega predmeta presoditi kot zahtevo za dostop do že obstoječih dokumentov, če obstajajo, torej sklepov, zapisnikov, odredb, temeljnic, nalogov za plačilo, bančnih izpiskov, kartic kontov, evidenc šolskega sklada in odločitev njegovega upravnega odbora, iz katerih je razvidna razporeditev ali morebitni prenos dela presežka. Če takih dokumentov ni, je treba njihovo neobstojnost v pritožbenem postopku ugotoviti po dejanskem preverjanju, ne pa jo utemeljiti zgolj s trditvijo, da organ ne izvaja tržne dejavnosti. Na koncu je prosilka še izpostavila, da organ v odločbi ni uveljavljal nobene izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je v ospredju vprašanje obstoja dokumentov. Če bi bila v nadaljevanju postopka uveljavljena katera od izjem, je namreč treba upoštevati tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ glede podatkov o porabi javnih sredstev. Dejstvo, da organ posamezne prihodke opredeljuje kot prihodke javne službe, njihove preglednosti ne zmanjšuje.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 090-1/2026-4 z dne 27. 8. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP, kateri je priložil izpodbijano odločbo in zahtevo.

(5) Na poziv IP, št. 090-400/2026/2 z dne 21. 9. 2026, je organ 24. 9. 2026 posredoval IP še pojasnilo, izpis kartice podskupine kontov 761, stališče Ministrstva za finance (v nadaljevanju: Stališče), Program dela in finančni načrt za leto 2025, Načrt prihodkov in odhodkov po obračunskem načelu 2025, Načrt prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka 2025, priloge k Pravilniku o računovodstvu – sodila.

(6) Na dodaten poziv IP, št. 090-400/2026/4 z dne 8. 10. 2026, pa je organ 13. 10. 2026 posredoval IP dodatno pojasnilo ter Načrt nakupa opreme in investicije v letu 2026 in Kartico konta pasivnih časovnih razmejitev, konto 290003 – Šolski sklad.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi podatki v materializirani obliki. IP se tako najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja v zvezi s tržno dejavnostjo organa.

Informacija javnega značaja

(10) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. ZDIJZ namreč ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(12) IP, upoštevaje pritožbene navedbe, po vpogledu v posredovano dokumentacijo in javno dostopne podatke, ugotavlja:

- Pravilnik o računovodstvu Šolskega centra Krško-Sevnica (v nadaljevanju: Pravilnik) v 166. členu razčlenjuje prihodke in med njimi določa tudi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu. Določa pa tudi, da se kot prihodki tržne dejavnosti upoštevajo prihodki od prodaje malic in kosil zaposlenim in zunanjim odjemalcem, prihodki od oddajanja prostorov in opreme v najem, nočnine, šola ob delu ter počitniška dejavnost, kot to izpostavlja že prosilka. Ne glede na navedene določbe Pravilnika, pa je treba nadalje upoštevati še druga dejstva, ki kažejo na to, ali podatki, na katere se navezujejo pritožbene navedbe, dejansko predstavljajo tržno dejavnost organa:

- Konto 761017 izkazuje prihodke iz naslova prodaje malic dijakom in zaposlenim:

● Organ zagotavlja malice dijakom v okviru javne službe, v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Zakona o šolski prehrani. Na kontu so knjiženi prihodki iz naslova plačil dijaških malic s strani staršev dijakov ter prihodki iz subvencioniranih malic, ki jih zagotavlja pristojno ministrstvo. Ker je zagotavljanje malic dijakom del javne službe, se tudi prihodki upoštevajo kot prihodki iz naslova javne službe. Ustvarjeni prihodki so se porabljali za namen plačila računov dobavitelja malic, ki je Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško. Pravilnik v tem delu ni skladen s področno zakonodajo, ki jo je pri opredeljevanju vira prihodkov (javna služba ali tržna dejavnost) dolžan upoštevati.

● Organ je v letu 2025 dobavil zaposlenim malice v znesku 2.239,94 evrov, pri dobavi pa je nastopal le kot posrednik. Dobavljene malice za zaposlene je namreč prefakturiral zaposlenim (odtegljaj pri plači) in plačal račun dobavitelju. Prihodki od prodaje malic zaposlenim so prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu in bi (enako kot tudi odhodki) morali biti izkazani tudi v Izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov – po vrstah dejavnosti za leto 2025 kot prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu, a pomotoma niso bili. Ustvarjeni prihodki so se porabljali za namen plačila računov dobaviteljev malic, ki je predhodno navedena osnovna šola. Ker ne gre za namenska sredstva, posebne evidence organ o tem ne vodi.

● Zunanjim odjemalcem organ obrokov prehrane ne trži in posledično tudi ne ustvarja prihodkov iz tega naslova.

- Konti 761020, 761021 in 761034 izkazujejo prihodke iz naslova oddaje prostorov, ki jih ima organ v upravljanju (športna dvorana, dijaški dom in počitniške kapacitete) v uporabo oziroma najem. V skladu z 80. členom Zakona o javnih financah je najemnina od oddaje stvarnega premoženja v najem prihodek proračuna države oziroma občine, ki je lastnik premoženja, če ni s posebnim zakonom določeno drugače. Upoštevaje šesti odstavek 67. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalih skupnosti pa navedeno velja tudi za prihodke iz naslova uporabnin. Država, ki je ustanoviteljica organa, v letu 2025, kot tudi v preteklih letih, od organa (ali katerega koli drugega šolskega zavoda s področja srednješolskega izobraževanja, katerih ustanoviteljica je) ni terjala nakazila teh prihodkov. Skladno s Stališčem se prihodki od najemnin od oddaje nepremičnega premoženja ne štejejo med prihodke tržne dejavnosti. Posledično jih organ tudi ne izkazuje kot prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu v izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov – po vrstah dejavnosti. Pravilnik iz leta 2016, ki opredeljuje predmetne prihodke kot tržne, ni bil ustrezno korigiran s Stališčem. Ustvarjeni prihodki so se porabljali za namen financiranja stroškov nepremičnin, ki so se oddajale v uporabo oziroma najem. Ker ne gre za namenska sredstva, organ o tem ne vodi posebne evidence.

- Konti 761022, 761023 in 761024 za leto 2025 izkazujejo prihodke iz naslova šolnin, vpisnin in prijav za opravljene izpite (izobraževanje ob delu). Vsi ti prihodki so povezani z izobraževanji dijakov za namen pridobitev javne veljavne izobrazbe v programih srednjega šolstva, ki jih izvaja organ. Izvajanje programov srednjega poklicnega in strokovnega šolstva je skladno z 10. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dejavnost javne službe. Posledično so tudi prihodki iz tega naslova prihodki iz naslova javne službe in ne prihodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Prihodki so bili porabljeni za namene financiranja stroškov izvajanja programa izobraževanja. Ker ne gre za namenska sredstva, organ posebne evidence o tem ne vodi. Pravilnik, ki opredeljuje te prihodke kot tržne, ni skladen s področno zakonodajo, ki jo je pri opredeljevanju vira prihodkov dolžan upoštevati organ.

- Prihodki od nočnin v letu 2025 niso bili realizirani.

- Prihodki iz virov, podskupina kontov 761 – prihodki od prodaje proizvodov, blaga in storitev na trgu, so bili vodeni le za potrebe priprave obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Skladno s to opredelitvijo se za davčne namene obravnavani prihodki (izjema so prihodki od subvencij za dijaško malico pristojnega ministrstva) obravnavajo kot pridobitni in so predmet obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb. Po vsebini (računovodska zakonodaja, upoštevajoč posebne področne predpise) pa ti prihodki (izjema so prihodki od prodaje malic zaposlenim) ne predstavljajo prihodkov tržne dejavnosti.

- Del presežka po Sklepu ni bil nakazan šolskemu skladu, in organ tudi ne razpolaga s pravno podlago za takšno nakazilo šolskemu skladu.

(13) Na podlagi navedenega IP tako zaključuje, da organ z zahtevanimi dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki o tržni dejavnosti organa, torej dejavnosti organa, ki bi jo ta opravljal na prostem trgu, ne razpolaga v materializirani obliki. Prav tako ne razpolaga v materializirani obliki z zahtevanimi podatki o nakazilu dela presežka sredstev šolskemu skladu in pravni podlagi za to nakazilo.

(14) IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa in posredovano dokumentacijo dvomil. To po mnenju IP potrjuje dejstvo, da je organ na zahtevi IP posredoval dodatne informacije in dokumente, poleg tega tudi iz navedb prosilke v ničemer ne izhaja, da je dejansko stanje drugačno. Ravno nasprotno, prosilka sama se zaveda, da so lahko posamezni podatki iz določenih razlogov ali podlag razvrščeni različno ter da nujno ne odražajo dejanskega stanja (kot je bilo tudi ugotovljeno).

(15) Nadalje pa IP ugotavlja, da organ razpolaga v materializirani obliki s podatki, ki jih je sicer iz predhodno navedenih razlogov, izkazal kot prihodke od prodaje proizvodov, blaga in storitev na trgu pri kontu 761 (Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 1. 1. 2025 – 31. 12. 2025, AJPES). Prav tako IP ugotavlja, da organ razpolaga v materializirani obliki z določenimi podatki o namenu porabe presežka prihodkov (pod oznako za AOP 691), v zvezi s katero je bil izdan Sklep.

(16) Ker so po mnenju IP bistvo zahteve in pritožbenih navedb prosilke podatki konta 761 ter poraba presežka dohodkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje do dokumentov, ki te podatke izkazujejo. IP je pri tem izhajal iz konteksta navedb prosilke v zahtevi in pritožbi. Prosilka namreč ni mogla vedeti, da organ prihodke iz virov, podskupina kontov 761 – prihodki od prodaje proizvodov, blaga in storitev na trgu, vodi tako le za potrebe priprave obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, torej da se za davčne namene obravnavani prihodki obravnavajo kot pridobitni.

(17) Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah prosilci ne morejo vnaprej vedeti, s katerimi dokumenti oziroma podatki razpolagajo zavezanci oziroma, kako jih beležijo, niti tega pri opredelitvi zahteve niso dolžni vedeti. Takšno stališče je v obravnavanem primeru upošteval tudi IP. Dejstvo namreč je, da iz javno dostopnih podatkov (AJPES), izhaja, da je organ v letu 2025 izkazal prihodke od prodaje proizvodov, blaga in storitev na trgu v višini 254.893,53 evra na kontu 761, ter presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (oznaka za AOP 691) v višini 166.939,28, to pa so podatki (konto 761, namen porabe presežka), ki jih v svojih navedbah izpostavlja prosilka že v zahtevi. Prav tako v svojih navedbah izpostavlja pomembnost preglednosti porabe, možnost različne razporeditve sredstev, …. Nadalje pa med drugim tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da brez kartice konta 761 in analitične členitve po vrstah prihodkov oziroma stroškovnih mestih ni mogoče ugotoviti, iz katerih poslovnih dogodkov je sestavljena ipd.. Poleg tega je prosilka že v zahtevi izpostavila »namen porabe morebitnih sredstev tržne dejavnosti v letu 2025«, pri čemer je v oklepaju primeroma navedla »projekti, oprema, dejavnosti«.

(18) IP je torej, upoštevaje predhodno navedeno in pritožbene navedbe prosilke, vpogledal v dodatno posredovano dokumentacijo (na poziva IP):

- v kartice konta 761, in sicer 761017 (prihodki od prodaje malic), 761020 (prihodki od prodaje uporabnin), 761021 (prihodki od prodaje uporabnin – dijaški dom), 761022 (prihodki od prodaje šolnin), 761023 (prihodki od prodaje izpitov), 761024 (prihodki od prodaje vpisnin) in 761034 (prihodki od počitniške dejavnosti);

- Načrt prihodkov in odhodkov po obračunskem načelu za leto 2025 (v EUR);

- Načrt nakupa opreme in investicije v letu 2026 (v nadaljevanju: Načrt).

(19) V zvezi s Sklepom IP ugotavlja:

- Svet zavoda je odločil, da se presežek prihodkov, ustvarjen v letu 2025 (oznaka AOP 691), uporabi za nabavo opreme in nujna investicijska dela. IP ob tem ugotavlja, da je prosilka s tem že seznanjena, saj ji je bil Sklep posredovan z izpodbijano odločbo.

- Načrt je sestavni del potrjenega Programa dela in finančnega načrta za leto 2026. Skladno z Načrtom organ načrtuje porabo presežka. V zvezi s tem je organ navedel, da preostanek porabe presežka prihodkov leta 2025 na dan 12. 10. 2026 ni razporejen po namenih porabe in ostaja prosti vir za nabave ter, da je na dan 12. 10. 2026 realizacija porabe presežka za namen nakupa opreme znašala 24.153 EUR.

- Iz posredovanega Načrta izhajajo podatki o nazivu opreme, količini, nabavni vrednosti, znesku v EUR in viru financiranja nakupa opreme. Iz dokumenta pa izhaja tudi, da porabe presežka prihodkov iz leta 2025 za investicije ni bilo.

(20) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki o namenu porabe presežka sredstev iz leta 2025 in razvrstitvijo sredstev konta 761, zato je organu naložil, da te podatke prosilki posreduje, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21) Nesporno je, da organ razpolaga v materializirani obliki s Pravilnikom, ki ga je prosilki sicer posredoval, vendar iz pritožbenih navedb prosilke izhaja, da ni prejela tudi prilog. IP je tako organu naložil, da posreduje prosilki še priloge k Pravilniku, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ni namreč nobenega razloga, da organ prosilki ne bi posredoval tudi prilog, saj gre za akt javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga je direktorica sprejela na podlagi relevantnih zakonskih določb in pravil ter sklepa o ustanovitvi organa, priloge pa so sestavni del Pravilnika. Poleg tega pa prosilka v svojih navedbah izrecno izpostavlja sodila kot ključ za razporejanje sredstev organa, torej priloge Pravilnika.

(22) Glede na postavljeno zahtevo in pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razporejanje sredstev organa, pa je IP odločil, da je organ dolžan posredovati prosilki tudi Stališče, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Iz stališča namreč izhajajo razlogi in podlaga, na podlagi katere organ razvršča sredstva iz naslova oddaje prostorov, torej sredstva s kontov 761, ki so predmet zahteve prosilke, do česar se je IP podrobneje opredelil že predhodno.

(23) IP ugotavlja tudi, da kontne kartice , Načrt in Stališče vsebujejo osebne podatke fizičnih oseb, upoštevaje definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1]. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Nadalje pa IP ugotavlja tudi, da dejansko ti podatki niti niso predmet zahteve prosilke, in ker vsi podatki nedvomno niso podatki javnih uslužbencev, ki so javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP odločil, da jih organ prekrije v kontih, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbi. IP je tako odločil o t.i. delnem dostopu, na podlagi določb 4. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(24) Ob navedenem IP pripominja, da je treba sicer smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami. IP pa se tudi ni pristojen spuščati v kakršno koli presojo postopanj in odločanj organ v postopkih izven določb ZDIJZ. To pomeni, da IP ni pristojen presojati, ali organ pravilno razvršča prihodke in odhodke oziroma stroške ipd., torej, ali postopa v skladu s Pravilnikom, ….

Sklepno

(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(27) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.