prosilec - Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o.

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca z odločbo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ o dokumentih, ki so bili predmet zahteve prosilca pod 2. točko že pravnomočno odločil – kljub drugačni formulaciji zahteve gre nedvomno za presojo istih dokumentov. Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP je ocenil, da gre v obravnavanem primeru za bistveno kršitev, ki je odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Ker je prosilec od organa zahteval dokumente, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, je IP zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja v tem delu zavrgel. Zahtevo prosilca po podatku o porabi vode na dotičnem odjemnem mestu je IP zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

ODLOČBA:

Številka: 090-190/2021/4

Datum: 6. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 2. odstavka 247. člena, 1. odstavka 129. člena, 2. odstavka 251. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 18. 5. 2021, zoper odločbo Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., Savska cesta 34, 1230 Domžale (v nad. organ), št. 2806/21-SR z dne 30. 4. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Odločba Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., št. 2806/21-SR z dne 30. 4. 2021, se odpravi po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve prosilca.

1. Pritožba prosilca z dne 18. 5. 2021 zoper odločbo Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., št. 2806/21-SR z dne 30. 4. 2021, se zavrne v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve prosilca.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in

S K L E P

1. Zahtevo prosilca z dne 15. 1. 2021 se v delu, ki se nanaša na 2. točko, zavrže.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 15. 1. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopije:

• listine, na podlagi katerega člena zakona – Odloka za oskrbo s pitno vodo v občini Domžale organ, kot upravljavec, zahteva služnost za vzdrževanje lastniku vodovodnega priključka, ki jo le-ta mora pridobiti od lastnika zemljišča, na katerem se nahaja njegovo odjemno mesto, zgrajeno brez soglasja in brez služnosti na tem zemljišču;
• listine, ki izkazuje pisno prošnjo za nov hišni vodovodni priključek, odgovor z zahtevami organa in tudi vsa ostala dokazila za izvedbo odjemnega mesta za vodo št. ….. v Občini Domžale;
• listine, ki izkazuje porabo količine vode za obdobje od 1. 1. 2020 do 5. 7. 2020 na odjemnem mestu št. …. v Občini Domžale.

Dne 15. 4. 2021 je organ prosilca z dopisom št. 2327/2021-SR pozval na dopolnitev njegove zahteve pod 1. točko, saj zahteva organu v tem delu ni razumljiva.

Na poziv organa je prosilec odgovoril dne 22. 4. 2021 in svojo zahtevo ponovil.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 2806/21-SR z dne 30. 4. 2021, s katero je zahtevo prosilca pod 1. točko zavrgel, v preostalem delu pa zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je bila zahteva prosilca pod 1. točko organu nerazumljiva tudi po prejeti dopolnitvi prosilca – organ namreč iz nje ne more ugotoviti, katera informacija je predmet zahteve. Glede 2. in 3. točke zahteve prosilca je organ navedel, da bi s posredovanjem zahtevanih dokumentov razkril osebne podatke posameznika oz. naročnika na odjemnem mestu št. ….. Oznaka odjemnega mesta je enolična oznaka, ki pripada naročniku. Konkretni naročnik je posameznik in ne gre za poslovni odjem vode. Ker je torej v tem delu podana izjema varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) je zahtevo v tem delu potrebno zavrniti. Dodatno je organ navedel, da je zahtevo prosilca potrebno zavrniti tudi iz razloga, ker želi prosilec z drugačno formulacijo zahteve doseči, česar ni dosegel s postavitvijo vsebinsko skoraj identične zahteve (na ime in priimek naročnika odjemnega mesta št. …. v Občini Domžale). Takšna prošnja mu je bila zavrnjena z odločbo št. 2358/19-SR z dne 12. 3. 2019. Dejansko gre torej za poskus zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja - za poskus pridobitve varovanih osebnih podatkov s spremembo formulacije zahtevka po ZDIJZ, navedeno pa predstavlja uporabo ZDIJZ v nasprotju z njegovim namenom, saj prosilec dejansko ne išče informacij javnega značaja, pač pa osebne podatke naročnika odjemnega mesta št. …. v Občini Domžale.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 18. 5. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa v zavrnilnem delu (2. in 3. točka zahteve). Dodatno je prosilec navedel, da je bila določena zahtevana dokumentacija s strani organa že poslana na pristojno sodišče. Odjemno mesto se nanaša na …., vodovodni priključek pa je bil zgrajen brez soglasja in služnosti na tem zemljišču. Podatki o lastniku/naročniku odjemnega mesta so prosilcu poznani, zato se organ neupravičeno sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov. Organ naj posreduje le podatek o porabi vode, brez navedbe lastnika, saj je ta prosilcu tako ali tako poznan.

IP je dne 26. 5. 2021 prejel dopis organa št. 3310/19-SR z dne 26. 5. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ upravičeno zavrnil dostop do dokumentov iz  2. in 3. točke zahteve prosilca.

• K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa (zahteva prosilca pod 2. točko)

Po 8. členu ZUP je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da želi prosilec z drugačno formulacijo zahteve doseči, česar ni dosegel v preteklosti, s postavitvijo vsebinsko identične zahteve, o kateri je organ že odločil, in sicer z odločbo št. 2358/19-SR z dne 12. 3. 2019, ki je bila prosilcu vročena dne 14. 3. 2019 in je že pravnomočna. Pri pregledu odstopljene dokumentacije oz. pri primerjavi zahteve prosilca z dne 11. 2. 2019 in z dne 15. 1. 2021 je IP ugotovil, da se obe zahtevi, kljub drugačni formulaciji, nedvomno nanašata na iste dokumente, in sicer na postavitev točno določenega priključka za vodo, pri čemer je prosilec zahtevo z dne 11. 2. 2019 vezal na točno določenega posameznika (z imenom in priimkom), zahtevo z dne 15. 1. 2021 pa na številko odjemnega mesta, za katerim pa se nedvomno »skriva« posameznik, naveden v zahtevi z dne 11. 2. 2019, kar izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca. Iz obeh zahtev prosilca tako nedvomno izhaja, da gre za vprašanje presoje obstoja istih dokumentov oz. istih informacij javnega značaja, glede katerih pa je bilo, kot že navedeno, že pravnomočno odločeno.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP je ocenil, da gre v obravnavanem primeru za bistveno kršitev, ki je odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. V 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, so s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločitvijo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka, zato je IP na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev, na podlagi katerih je zadevo potrebno rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.

IP je na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (1. točka izreka te odločbe) v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve prosilca in zadevo rešil sam (1. točka izreka tega sklepa). Ker je prosilec 15. 1. 2021 od organa zahteval dokumente, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 15. 1. 2021, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrgel. Ta namreč določa, da se zahteva prosilca zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

• K točki 2 izreka odločbe (zahteva prosilca pod 3. točko)

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do podatka o porabi vode na odjemnem mestu št. …. v Občini Domžale v obdobju od 1. 1. 2020 do 5. 7. 2020, pri tem pa se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku, po uradni dolžnosti, uvodoma ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega podatka.

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej npr. odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, je tudi podatek o porabi vode, v kolikor je ta podatek vezan na določeno nepremičnino oz. stanovanje in/ali lastnika (fizično osebo), kot je to tudi v konkretnem primeru, varovan osebni podatek in kot tak ni prosto dostopen javnosti oz. tretjim/nepooblaščenim osebam, za njegovo razkritje pa IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga. Takšno stališče je IP že večkrat zavzel v svojih neobvezujočih mnenjih, s področja varstva osebnih podatkov, ki so prosto dostopna na spletni strani IP (npr. mnenje št. 07121-1/2021/890 z dne 7. 5. 2021 ali št. 0712-1/2019/502 z dne 6. 3. 2019).

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je organ v postopku na prvi stopnji ravnal pravilno in v skladu z določbami ZDIJZ, pri čemer prosilec, zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), ni upravičen do podatka o porabi vode na odjemnem mestu št. … v Občini Domžale.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da so mu podatki o lastniku/naročniku odjemnega mesta poznani, zato se organ neupravičeno sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov, pa IP pojasnjuje, da dejstvo, da prosilec ve, kdo je posameznik, na katerega se nanašajo zahtevani podatki, še ne pomeni, da je do teh podatkov upravičen tudi na podlagi določb ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za konkretnega prosilca. Če gre za informacije javnega značaja, so te namreč dostopne vsakomur, javnosti in ne le konkretnemu prosilcu.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca, v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V tem delu IP še dodaja, da vseh pritožbenih navedb prosilca ni podrobneje povzel in se do njih ni opredelil, saj so za ta postopek po ZDIJZ irelevantne oz. niso v pristojnosti IP. V postopku po ZDIJZ je namreč relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve in ali ta predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka