prosilec - Inšpektorat za javni sektor

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do podatkov, ki jih je zahteval prosilec v zvezi z inšpekcijskimi postopki proti Ministrstvu za pravosodje, saj z dokumenti ne razpolaga. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da bi moral organ, da bi pridobil informacije, kot jih je zahteval prosilec, zbirati informacije, vpogledati in analizirati posamezne zadeve ter vsebinsko pregledati dokumente posamezne zadeve. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ v okviru postopka po ZDIJZ ni dolžan storiti. IP nima razlogov za dvom v navedbe organa in se strinja z ugotovitvijo organa, da z zahtevanimi informacijami (v obliki dokumenta) ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-380/2025/5

Datum: 16. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 18. 8. 2025, zoper odločbo Inšpektorata RS za javni sektor, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-76/2025/2 z dne 18. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 8. 2025 zoper odločbo Inšpektorata RS za javni sektor, št. 090-76/2025/2 z dne 18. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 4. 8. 2025 na organ po elektronski pošti vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje odgovorov, informacij oziroma pojasnil v zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora nad Ministrstvom za pravosodje v zadnjih 5 letih (oziroma za najdaljše obdobje, za katerega organ razpolaga z zahtevanimi podatki): koliko prijav zoper Ministrstvo za pravosodje je organ prejel, koliko inšpekcijskih postopkov je dejansko uvedel in koliko prijav je bilo neutemeljenih, koliko teh postopkov je že zaključil in kakšni so bili zaključki (kršitev ugotovljena/kršitev ni bila ugotovljena), koliko ukrepov ali priporočil je bilo izdanih Ministrstvu za pravosodje v okviru pristojnosti organa, kolikokrat se je dejansko naknadno preverjalo ali so bili ti upoštevani in ali so bile ugotovljene kršitve povezane z istimi osebami oziroma ali se je katera uradna oseba večkrat znašla kot odgovorna za kršitev ali napačno ravnanje.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-76/2025/2 z dne 18. 8. 2025, iz razloga, da z dokumentacijo ne razpolaga.

(3) Dne 18. 8. 2025 je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da je zahteval številčne podatke, ki se nanašajo na delovno področje organa in so ti podatki sestavni del obstoječih evidenc organa. V kolikor ni popolnoma razpoložljivih podatkov, pričakuje delni odgovor. Sklicuje se na sodno prakso, po kateri je sodišče navedlo, da sklicevanje na to, da bi moral organ ustvariti nov dokument, ni pravilno, v kolikor gre za informacije razvidne iz obstoječih dokumentov.

(4) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 25. 8. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Po pozivu IP je dne 13. 10. 2025 posredoval še dodatna pojasnila.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

(6) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8)            IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(9)            Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.

(10)         Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(11)         IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb organa, ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(12)         IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. To pomeni, da mora pristojni organ odločati v okviru postavljene zahteve prosilca in ugotavljati le, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti po kriterijih, kot jih je navedel prosilec. Organ je na podlagi vpogleda in različnih oblikah iskanja ugotovil, da informacijski sistem evidence dokumentarnega gradiva ne omogoča izpisa po kriterijih prosilca. V odgovoru na poziv IP podrobneje opisal način iskanja zahtevane dokumentacije v evidenci dokumentarnega gradiva po kriterijih, kot jih zahteval prosilec. Organ bi moral, da bi pridobil informacije, kot jih je zahteval prosilec, zbirati informacije, vpogledati in analizirati posamezne zadeve ter vsebinsko pregledati dokumente posamezne zadeve. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ v okviru postopka po ZDIJZ ni dolžan storiti. IP nima razlogov za dvom v navedbe organa in se strinja z ugotovitvijo organa, da z zahtevanimi informacijami (v obliki dokumenta) ne razpolaga.

(13)         Pri tem so neutemeljene navedbe prosilca, da zahtevani podatki obstajajo evidenci, saj bi bilo za pridobitev podatkov potrebno vpogledati v vsako zadevo in dokumente v zadevi, jo vsebinsko pregledati in analizirati po kriterijih iz zahteve. IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da analizira dokumente in pripravi zbirko po kriterijih, kot jih je zahteval. Gre namreč zato, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa, kot že povedano, predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Izpodbijana odločitev torej ne pomeni, da podatki pri organu ne obstajajo, temveč le, da organ v konkretnem primeru ne razpolaga s konkretno zbirko dokumentov, kot jih je zahteval prosilec.

(14)         IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(15)         V zvezi z navedbami prosilca o zahtevi za uvedbo prekrškovnega postopka zoper odgovorno osebo zaradi zavrnitve dostopa, IP pojasnjuje, da je organ prve stopnje tisti, ki najprej odloči o dostopu do zahtevane informacije, in če dostop zavrne, ima prosilec pravico do vložitve pritožbe na IP. Povedano drugače, ZDIJZ ne predvideva sankcioniranja organa oziroma odgovorne osebe iz razloga zavrnitve dostopa, saj imajo prosilci zoper takšne odločitve organov prve stopnje in tudi IP pravico do ustreznega pravnega sredstva.

(16)         V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.