prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta prosilcu zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do podatkov pravne osebe ter podatkov odgovorne osebe pravne osebe, navedenih v prekrškovnih postopkih. IP je ugotovil, da je organ neupravičeno zavrnil posredovanje podatkov o pravni osebi, saj izjema varstva osebnih podatkov ne varuje podatkov pravnega subjekta, temveč osebne podatke fizičnih oseb. Nasprotno pa je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril varovane osebne podatke odgovornih oseb pravne osebe.

ODLOČBA:

Številka: 090-9/2022/5

Datum: 22. 2. 2022 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 1. 2022, zoper odločbo Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova cesta 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-038-2021/5 z dne 3. 1. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 10. 1. 2022 se delno ugodi in se odločba Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-038-2021/5 z dne 3. 1. 2022 delno odpravi, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov pravnih oseb ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati:

- Odl-41-2019 z dne 24. 5. 2019,

- Odl-42-2019 z dne 30. 5. 2019,

- Odl-57-2019 z dne 1. 7. 2019,

- Odl-59-2019 z dne 2. 7. 2019,

- Odl-2-2019 in Odl-3-2019 z dne 12. 2. 2019, 

- Odl-74-2018 in Odl-75-2018 z dne 23. 11. 2018,

na način, da prosilcu posreduje vsakokratni podatek pravne osebe (ime in naslov, matična številka zavoda ter naslov, kjer se je opravljala dejavnost),

- popis spisa št. 0610-097-2019,

- popis spisa št. 0610-081-2019,

- popis spisa št. 0610-080-2019,

- popis spisa št. 0610-071-2019,

- popis spisa št. 0610-133-2018,

- popis spisa št. 0610-132-2018,

- popis spisa št. 0610-105/2018,

- popis  spisa št. 0610-106-2018,

na način, da prosilcu posreduje podatek o kraju opravljanja dejavnosti v rubriki »osnovni podatki«,

- popis spisa št. 10002-018-2017,

- popis spisa št. 10102-026-2019,

- popis spisa št. 10102-011-2019,

- popis spisa št. 10102-031-2019,

- popis spisa št. 10102-106-2018,

- popis spisa št. 10102-093-2018,

- popis spisa št.  10102-097-2018, 

na način, da prosilcu posreduje podatek o imenu zavoda v rubriki »ustanova«. 

2.     V preostalem delu (glede osebnih podatkov odgovornih oseb pravne osebe in morebitnih drugih prekrškovnih postopkov po 136.a členu ZOFVI) se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 15. 11. 2021 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo po posredovanju:

I. vseh popisov spisov prekrškovnih postopkov, ki jih je organ vodil po 136.a členu ZOFVI v obdobju od 1. 1. 2018 do 15. 11. 2021,

II. vseh odločb o prekrških in izdanih opozorilih iz postopkov iz I. točke zahtevka ter

III. vseh popisov spisov vseh inšpekcijskih postopkov, po katerih je organ uvedel prekrškovne postopke iz I. točke zahtevka.

Organ je prosil, da ga obvesti o morebitnih stroških posredovanja informacij ter hkrati dodal, da se z zahtevanimi informacijami javnega značaja želi seznaniti v elektronskem zapisu.

Po prejemu zahtevka je organ izdal sklep, št. 090-038-2021/2 z dne 19. 11. 2021, s katerim je podaljšal rok za odločitev do dne 4. 1. 2022. 

Z odločbo št. 090-038-2021/5 z dne 3. 1. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je organ zahtevi prosilca delno ugodil in v posredovanih dokumentih zaradi varstva osebnih podatkov prekril določene podatke.

Dne 10. 1. 2022 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil posredovanje podatkov o kršiteljih, navedenih v prekrškovnih postopkih. Slednji namreč navaja, da zasebnih zavodov pred vpisom v  razvid ne more šteti za izvajalce javno veljavnih programov in da zato njihovi podatki niso javni. Prosilec izpostavi, da mu je organ pred tremi leti, ko so bili v veljavi enaki predpisi glede varovanja osebnih podatkov, že posredoval tovrstne podatke in dokumente o zasebnikih, ki niso bili vpisani v razvid, zato meni, da ocena organa ne drži. Domneva, da gre pri tem celo za iste »osebne« podatke, torej za imena istih zavodov in njihovih zastopnikov, katerih podatke mu je v postopku dostopa do informacij javnega značaja leta 2019 organ že razkril. Glede na navedeno ne vidi razloga, da jih nebi razkril tudi tokrat. Prosilec obenem prosi organ, da ponovno in podrobneje preveri, če je morda spregledal in v postopku ni obravnaval informacij javnega značaja, ki se nanašajo na prekrškovne postopke po 136.a členu ZOFVI tudi za druge zavode (ne le vrtce) in ne le po prvem in tretjem odstavku 136.a členu ZOFVI. Prosilec je namreč pričakoval, da je v zadnjih letih kakšnega od takih postopkov vodil tudi zoper katero od osnovnih ali srednjih šol in/ali tudi zaradi kršitev katerega od ostalih petih odstavkov omenjenega člena ZOFVI.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. 

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 9. 2. 2022.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da se pritožba prosilca nanaša zgolj na dokumentacijo (odločbe o prekrških, popisi spisov), v katerih je organ zaradi varstva osebnih podatkov, prekril podatke pravne osebe ter osebne podatke odgovorne osebe pri pravni osebi, z utemeljitvijo, da zasebnih zavodov pred vpisom v razvid ne more šteti za izvajalce javno veljavnih programov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila navedena odločitev organa pravilna.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti: 

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in 

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov v odločbah o prekrških prekril ime in naslov ter matično številko zasebnega zavoda, ime in priimek, naslov ter EMŠO številko odgovorne osebe zasebnega zavoda. V odločbah je organ prekril tudi naslov, na katerem je pravna oseba izvajala dejavnost.

Upoštevajoč zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka, IP ugotavlja, da je organ, s tem, ko je zaradi varstva osebnih podatkov varoval podatke pravne osebe, napačno uporabil materialno pravo. IP poudarja, da je varstvo osebnih podatkov namenjeno posameznikom, tj. fizičnim osebam in ne pravnim osebam, kot je napačno sklepal organ. Iz navedenega razloga se prosilcu omogoči dostop do podatkov pravne osebe (ime in naslov ter matična številka zasebnega zavoda) ter naslova, na katerem je ta opravljala dejavnost. Gre namreč za podatke, ki so na podlagi Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPRS-1) javno dostopni v Poslovnem registru Slovenije pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). V zvezi z naslovom, na katerem je pravna oseba opravljala dejavnost, IP pojasnjuje, da gre pri vseh presojanih odločbah o prekrških, razen pri Odl-2-2019 in Odl-3-2019 z dne 12. 2. 2019, za naslov, ki je kot sedež pravne osebe naveden v AJPESU in kot tak prosto dostopen podatek. Pri odločbi o prekršku, št. Odl-2-2019 in Odl-3-2019 z dne 12. 2. 2019, je pravna oseba izvajala dejavnost na naslovu, ki v AJPES-u ni naveden kot naslov te pravne osebe, temveč na naslovu druge pravne osebe, in sicer na naslovu javnega zavoda. Upoštevajoč naravo dejavnosti pravne osebe, tj. dejavnost vzgoje in izobraževanja (na ta naslov so namreč starši pripeljali otroke v varstvo) in status pravne osebe, kjer se je navedena dejavnost izvajala, IP meni, da navedeni podatek ni varovan. 

IP dodaja, da ob pregledu odločb o prekrških ni ugotovil, da bi te vsebovale informacije, ki bi lahko potencialno predstavljale poslovno skrivnost pravne osebe. Odločbe namreč vsebujejo podatke o kršitvah zakona, ki so jih storile pravne osebe, katerih podatki so na podlagi ZPRS-1 prosto dostopni v AJPES. Da informacije o kršitvi zakona ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, izhaja tudi iz tretjega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju ZPosS), ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Takšno določbo je vseboval tudi predhodnik citiranega zakona, in sicer Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami). Upoštevajoč navedeno in a26.a člen ZDIJZ, IP pravnih oseb ni pozival k stranski udeležbi v postopku, saj gre za podatke, za katere zakon izrecno določa, da ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti pravnega subjekta.

Nasprotno pa je IP ugotovil glede prekritih osebnih podatkov odgovorne osebe pravne osebe. Organ je namreč naštete podatke pravilno prepoznal kot varovane osebne podatke, za razkritje katerih tudi IP ni našel zakonske podlage. Pri tem IP poudarja, da je organ odločil pravilno, s tem, ko je v konkretni zadevi prekril osebne podatke odgovorne osebe, saj gre za fizično osebo, katere odgovornost za prekršek predstavlja osebno odgovornost posameznika. Takšna odločitev ja skladna tako s prakso IP v zvezi s proaktivno objavo odločb, ki jih IP sprejeme v prekrškovnih postopkih, ki jih vodi sam, kakor tudi s sodno prakso (npr. sodba Upravnega sodišča I U 1951/2017-21 z dne 9. 10. 2019). Hkrati pa IP še dodaja, da v obravnavanem primeru ne gre za javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki bi predmetne prekrške storil v zvezi z opravljanem delovnega razmerja oziroma funkcije, niti za relativno ali absolutno javno osebo, katere odgovornost za prekršek bi bila predmet javnih razprav, kar bi tehnico morda (ni pa nujno) lahko prevesilo v pri javnega interesa za razkritje teh osebnih podatkov posameznika (odgovorne osebe).

Glede pritožbene navedbe prosilca, da naj organ podrobneje preveri, če morda v postopku ni obravnaval informacij javnega značaja, ki se nanašajo na prekrškovne postopke po 136.a členu ZOFVI tudi za druge zavode (ne le vrtce) in ne le po prvem in tretjem odstavku citiranega člena, je IP zaprosil organ za pojasnilo. Prosilec je namreč pričakoval, da je organ v zadnjih letih kakšnega od takih postopkov vodil tudi zoper katero od osnovnih ali srednjih šol in/ali tudi zaradi kršitev katerega od ostalih petih odstavkov omenjenega člena ZOFVI. Organ je v odgovoru z dne 9. 2. 2022 pojasnil, da je ob iskanju prekrškovnih zadev prosilcu podal zadeve, ki jih ponujajo izpisi iz računalniške baze, pri čemer je po prejemu poziva IP ponovno opravil poizvedbo glede zahtevanih informacij, pri čemer potrditve ni dobil. Organ dodaja, da se do pričakovanj prosilca, da bi postopke moral voditi sklicuje na zakonodajo, ki je na področju vodenja prekrškov jasna in opredeljuje kdaj in v katerem primeru se zoper posamezne kršitelje in ob ugotovljenih prekrških, uvede prekrškovni postopek. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako nestrinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Organ na prvi stopnji je iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede podatkov pravne osebe in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP prosilčevi pritožbi v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, glede osebnih podatkov odgovorne osebe pravne osebe, je pritožbo prosilca, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica       informacijske pooblaščenke