prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do sklepov o imenovanju strokovne komisije za postopek oddaje javnih naročil v treh različnih zadevah. Organ mu je omogočil dostop do enega sklepa, zahtevo za dostop do preostalih dveh pa zavrgel s sklicevanjem na 35. člen ZJN-3, ker odločitev o oddaji javnih naročil še ni bila pravnomočna. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede enega javnega naročila organ ustavil postopek še pred vložitvijo zahteve, zato je bilo sklicevanje organa na četrti odstavek 35. člena ZJN-3 napačno. Pritožbi je v tem delu ugodil. Glede drugega javnega naročila pa je ugotovil, da odločitev o oddaji javnega naročila ob izdaji izpodbijanega sklepa res ni bila pravnomočna, saj jo je organ sprejel šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Prav tako IP ni sledil pritožbeni navedbi, da za dokumente, ki jih sestavi organ, velja načelo javnosti. Kot je ugotovil IP, je pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« pravni pojem, ki ga ZJN-3 določa v 9. točki 2. člena in pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja. Naročnik je v sklopu priprave dokumentacije za predmetno javno naročilo pripravil tudi izračun višine zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila in imenoval strokovno komisijo, zato je IP menil, da gre za dokument v zvezi z oddajo javnega naročila in zanj prav tako velja omejitev dostopa po četrtem odstavku 35. člena ZJN-3. Pritožbo je v tem delu zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-8/2022/2

Datum: 28. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi …, ki jo zastopa …, (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 17. 12. 2021, zoper sklep Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-105/2021-32 z dne 30. 11. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 12. 2021 se delno ugodi in se druga alineja 1. točke sklepa Ministrstva za obrambo, št. 090-105/2021-32 z dne 30. 11. 2021, odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila nižje vrednosti MORS 367/2021 – JNNV, gasilni aparati in gasilska oprema, št. 430-413/2021-1 z dne 22. 10. 2021.

2.     Pritožba prosilca z dne 17. 12. 2021 se v delu, ki se nanaša na posredovanje Sklepa o začetku postopka in o imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila MORS 223/2021 – ODP gasilni aparati in gasilska oprema, št. 430-262/2021-1 z dne 18. 6. 2021, zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 15. 11. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je želel prejeti:

-       Sklep o imenovanju strokovne komisije za postopek oddaje javnega naročila male vrednosti MORS 92/2018 – JNMV za dobavo gasilske opreme za gašenje požarov,

-       Sklep o imenovanju strokovne komisije za postopek oddaje javnega naročila MORS 223/2021 – ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za nakup gasilnih aparatov in gasilske opreme,

-       Sklep o imenovanju strokovne komisije za postopek Povabila k oddaji ponudbe za javno naročilo MORS 367/2021 – JNNV, GASILNI APARATI IN GASILSKA OPREMA.

Od organa je želel prejeti tudi informacijo, kdo je bil tisti, ki je sprejel odločitev o pričetku postopka Povabila k oddaji ponudbe za javno naročilo MORS 367/2021 – JNNV, GASILNI APARATI IN GASILSKA OPREMA oz. da mu posreduje sklep o pričetku tega postopka.

Organ je zahtevo prosilca s sklepom, št. 090-105/2021-32 z dne 30. 11. 2021, zavrgel s sklicevanjem na drugi odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). V obrazložitvi je zapisal, da javni naročili MORS 223/2021 – ODP, gasilni aparati in gasilska oprema, ter MORS 367/2021 – JNNV, gasilni aparati in gasilska oprema, še nista pravnomočni in se prosilec v obravnavanem primeru ne more opirati na določbe ZDIJZ za pridobitev informacij javnega značaja, saj še ni nastopilo dejstvo iz 35. člena ZJN-3, torej pravnomočnost odločitve o oddaji javnega naročila. Zoper prvo javno naročilo je bila vložena revizija in je v postopku reševanja pri Državni revizijski komisiji, drugo je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-176/2021-8 z dne 25. 11. 2021, v fazi odločanja o oddaji pri organu. Tako je organ zavrgel zahtevo za dostop do fotokopije sklepa o začetku postopka in o imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila MORS 223/2021 – ODP za dobavo gasilnih aparatov in gasilske opreme, št. 430-262/2021-1 z dne 18. 6. 2021, ter sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila nižje vrednosti MORS 367/2021 – JNNV, gasilni aparati in gasilska oprema, št. 430-413/2021-1 z dne 22. 10. 2021. Z odločbo, št. 090-105/2021-32 z dne 30. 11. 2021, izdano skupaj z navedenim sklepom, je organ prosilcu ugodil glede zahteve za posredovanje sklepa o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila male vrednosti MORS 92/2018-JNMV za dobavo gasilske opreme za gašenje požarov, št. 430-108/2018-1 z dne 6. 3. 2018. 

Prosilec je 17. 12. 2021 zoper sklep organa, št. 090-105/2021-32 z dne 30. 11. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijani sklep) vložil pritožbo. Glede postopka Povabila k oddaji ponudbe za javno naročilo MORS 367/2021 – JNNV, GASILNI APARATI IN GASILSKA OPREMA je prosilec zaprosil za fotokopijo sklepa o imenovanju strokovne komisije v predmetnem postopku. V pritožbi je navedel, da v tem postopku ni šlo za enega izmed postopkov javnega naročila, ki ga opredeljuje ZJN-3, saj je bila mejna vrednost naročila nižja od 40.000 EUR. Šlo je za t. i. evidenčno naročilo, za katerega velja, da določbe ZJN-3 ne pridejo v poštev, razen tistih, za katere zakon izrecno določa, da se upoštevajo tudi v postopku evidenčnih naročil. Med določbami, ki se uporabljajo, ni določbe 35. člena ZJN-3, na katero se je skliceval organ v izpodbijanem sklepu. Prosilec je opozoril, da je organ zbiral ponudbe v tem evidenčnem postopku z objavo povabila k oddaji ponudbe zgolj na svoji spletni strani. Poleg tega je prosilec še navedel, da je bil predmetni postopek ustavljen, preden je podal zahtevo po ZDIJZ, kar je razvidno iz dopisa organa, št. 430-413/2021-10 z dne 4. 11. 2021. Glede postopka oddaje javnega naročila MORS 223/2021 – ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za nakup gasilnih aparatov in gasilske opreme je prosilec zaprosil za fotokopijo sklepa o imenovanju strokovne komisije v predmetnem postopku. V pritožbi je navedel, da drži, da predmetni postopek oddaje javnega naročila še ni končan, saj je bila odločitev organa o oddaji javnega naročila z odločbo Državne revizijske komisije, št. 018-176/2021-8 z dne 25. 11. 2021, razveljavljena in vrnjena v ponovno odločanje. Prosilec je menil, da je organ glede posredovanja zahtevane informacije napačno uporabil določbo 35. člena ZJN-3. Za vpogled v naročnikove dokumente pridejo v poštev določbe ZDIJZ, tudi če postopek oddaje javnega naročila še ni zaključen oz. pravnomočen. Za dokumente, ki jih v postopku oddaje javnega naročila sestavi naročnik, ni sporno, da so javni oz. da zanje velja načelo javnosti in posledično ne morejo biti varovani z določbo 35. člena ZJN-3.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-105/2021-5 z dne 6. 1. 2022, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. K dopisu je priložil tudi pripadajočo dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo za dostop do dokumentov zavrgel, pri čemer se je skliceval na določbo 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22; v nadaljnjem besedilu ZJN-3). Ta v četrtem odstavku določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. 

Iz obrazložitve določbe v Predlogu zakona o javnem naročanju[1] izhaja, citirano: »Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika, predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb, je možen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika šele od takrat, ko naročnik objavi odločitev o oddaji naročila. V navedenem je zakon o javnih naročilih specialnejši glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.« Določba četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 je tako po presoji IP povsem jasna, dokumentacija o določenem javnem naročilu postane v celoti javna po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, razen v delu, v katerem vsebuje poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke, uporaba določb ZDIJZ pa je do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila izključena.

Zahtevana dokumenta, dostop do katerih je organ zavrnil, sta sledeča:

-       sklep o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila MORS 223/2021 - ODP gasilni aparati in gasilska oprema, št. 430-262/2021-1 z dne 18. 6. 2021,

-       sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila nižje vrednosti MORS 367/2021 - JNNV gasilni aparati in gasilska oprema, št. 430-413/2021-1 z dne 22. 10. 2021.

Ne glede na spremembo dejanskega stanja v obravnavanem primeru, je treba upoštevati, da IP ugotavlja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato je za samo presojo IP relevantno, ali je bila odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna ob izdaji izpodbijanega sklepa. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji izpodbijanega sklepa, na pravilnost oziroma zakonitost sklepa organa prve stopnje ne morejo vplivati.[2]

1.     Dostop do dokumenta, št. 430-262/2021-1 z dne 18. 6. 2021

IP je ugotovil, da odločitev organa o oddaji javnega naročila »MORS 223/2021 - ODP gasilni aparati in gasilska oprema« (št. objave na portalu javnih naročil: JN004851/2021-B01), ob izdaji izpodbijanega sklepa, še ni bila pravnomočna. Temu ne oporeka niti prosilec. Odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva (deveti odstavek 90. člena ZJN-3), pri čemer je mogoče zahtevek za revizijo vložiti osem delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Naročnik o vseh odločitvah obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev objavi na portalu javnih naročil, odločitev pa se sicer šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil (deveti odstavek 90. člena ZJN-3). V obravnavanem primeru je bila odločitev naročnika objavljena na Portalu javnih naročil 4. 10. 2021, zoper katero je bil vložen zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-176/2021-8 z dne 25. 11. 2021, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila. Naročnik je tako na podlagi sklepa Državne revizijske komisije postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja prejetih ponudb. Nadaljnjo odločitev o oddaji javnega naročila »MORS 223/2021 - ODP gasilni aparati in gasilska oprema« je naročnik sprejel (šele) 4. 1. 2022. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 30. 11. 2021.

IP se strinja z navedbami organa, da v konkretnem primeru določb ZDIJZ ni bilo mogoče uporabiti, ker njihovo uporabo izključuje ZJN-3. Po devetem odstavku 90. člena ZJN-3 odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva. 

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da za dokumente, ki jih v postopku oddaje javnega naročila sestavi naročnik, ni sporno, da so javni oz. da zanje velja načelo javnosti in posledično ne morejo biti varovani z določbo 35. člena ZJN-3. IP na to pritožbeno navedbo odgovarja, da je pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« pravni pojem, ki ga ZJN-3 določa v 9. točki 2. člena in pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje najmanj tiste podatke, ki jih zahteva ta zakon, ter osnutek pogodbe o izvedbi javnega naročila. Kot del te dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja (67. člen ZJN-3). Naročnik lahko postopek začne s sklepom o začetku postopka, v katerem navede vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila, in za izvajanje celotnega ali dela postopka imenuje strokovno komisijo (66. člen ZJN-3). IP je tako ugotovil, da zahtevan dokument, št. 430-262/2021-1 z dne 18. 6. 2021, nedvomno predstavlja dokument v zvezi z oddajo javnega naročila »MORS 223/2021 - ODP gasilni aparati in gasilska oprema« (Portal javnih naročil, št. JN004851/2021-B01). Naročnik je namreč v sklopu priprave dokumentacije za predmetno javno naročilo pripravil tudi izračun višine zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila in imenoval strokovno komisijo. Tudi skladno z določilom četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 se naročnik lahko odloči, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Naročnik pa ne sme zavrniti zahteve Državne revizijske komisije glede izročitve vseh podatkov o postopku javnega naročanja.

Ker je v postopkih oddaje javnih naročil, urejenih z ZJN-3, treba torej do pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila izhajati iz specialne določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, (določbe ZDIJZ pa se za dostopa javnosti do dokumentov upoštevaj šele po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila), je IP zaključil, da je bila odločitev organa glede dostopa do Sklepa o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila »MORS 223/2021-ODP gasilni aparati in gasilska oprema«, pravilna.

2.     Dostop do dokumenta, št. 430-413/2021-1 z dne 22. 10. 2021 

IP se ni spuščal v ugotavljanje spornih dejstev, ali gre pri javnem naročilu z oznako MORS 367/2021 za t. i. evidenčno naročilo, glede katerega se določba 35. člena ZJN-3 ne uporablja, saj je ugotovil, da je bil navedeni postopek že zaključen 4. 11. 2021 (torej pred izdajo izpodbijanega sklepa z dne 30. 11. 2021), kar pomeni, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. 

V 90. členu ZJN-3 so določeni možni načini zaključka postopka, ki se sicer praviloma konča z oddajo javnega naročila oz. izbiro najugodnejšega ponudnika, ena od možnosti pa je tudi ustavitev postopka, kar velja tudi za javno naročilo z oznako »MORS 367/2021 – JNNV«. Kot določa prvi odstavek 90. člena ZJN-3, lahko naročnik do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem.

Ustavitev postopka je razvidna iz obvestila organa, št. 430-413/2021-10 z dne 4. 11. 2021. Predmetni postopek je bil ustavljen celo preden je prosilec vložil zahtevo po ZDIJZ, ki je bila vložena 17. 11. 2021. Trditev organ v izpodbijanem sklepu, da je odločitev o oddaji javnega naročila MORS 367/2021 – JNNV na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-176/2021-8 z dne 25. 11. 2021, v fazi odločanja o oddaji pri samem organu, ne drži. Iz navedenega sklepa Državne revizijske komisije, ki je dostopen na spletni strani https://www.dkom.si/sl/revizijske-zadeve/odlocitve-dkom/2021112508562619/, je razvidno, da je komisija razveljavila odločitev naročnika iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 223/2021-ODP – gasilni aparati in gasilska oprema«. Odločitev komisije se torej nanaša na drugo javno naročilo.

Ker je postopek konkretnega javnega naročila zaključen, je odločitev organa o zavrženju zahteve v tem delu nepravilna. Dostop do dokumentacije v zvezi s tem javnim naročilom se presoja po določbah ZDIJZ. 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zahtevan dokument vsebuje podatke, ki jih umeščamo pod definicijo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov[3]. Po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je izpolnjen eden od pogojev iz člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

Zahtevan dokument vsebuje imena in priimke članov strokovne komisije za izvedbo postopka, vodje izvedbe javnega naročila in podpisnika dokumenta. Vsi člani strokovne komisije, vodja izvedbe in podpisnik dokumenta so javni uslužbenci, katerih imena in priimki, skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso varovani osebni podatki. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zato imena in priimki članov strokovnih komisij, ki so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja svojih nalog iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, niso varovani osebni podatki. Enako velja za podpisnika zahtevanega dokumenta.

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijanem sklepu ni bila v celoti pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP drugo alinejo 1. točke sklepa organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora prosilcu v enaintridesetih (31) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta, št. 430-413/2021-1 z dne 22. 10. 2021. V preostalem delu je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 
[1] Besedilo predloga zakona je določila Vlada na 47. redni seji 23. 7. 2015, in je dostopen na spletnih straneh Državnega zbora (povezava https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C1257A70003EE6A1C1257E8F0043DCAE&db=kon_zak&mandat=VII&tip=doc).
[2] Stališče, da se v skladu z načelom zakonitosti vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji prvostopenjske odločbe, je skladno tudi z upravnosodno prakso (npr. sodba IV U 75/2015 z dne 14. 1. 2016, sodba in sklep I Up 1341/2003 z dne 7. 9. 2005, sodba X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009).
[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016 in št. L 127 z dne 23. 5. 2018).