prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme od dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da iz vsebine predmetnih poročil dejansko ne izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilca, ugotovil pa je tudi, da določeni konkretni podatki izhajajo le iz posamezne priloge oziroma tabele k poročiloma, vendar ti predstavljajo varovane osebne podatke. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil na podlagi izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-13/2022/2

Datum:  2. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20- ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 12. 2021, zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. DODV-1 VSRU-124/2021-3 z dne 6. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

Pritožba prosilca z dne 11. 12. 2021 zoper odločbo DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. DODV-1 VSRU-124/2021-3 z dne 6. 12. 2021, se zavrne.
 

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je v zahtevi z dne 4. 11. 2021 uvodoma izpostavil materialno dejstvo, da na pobudo organa praktično že dve leti poteka …. V kontekstu ZDIJZ je tako zahteval fotokopiji zadnjih predmetnih poročil o odprtem sodnem, izvensodnem, mediacijskem postopku v kontekstu …. Materialno pravnomočno dejstvo po navedbah prosilca je, da je bila …, in katerega cenitve so dandanes implementirane v množico več kot desetih različnih zakonskih določb, kjer kot temelj odločajo o višini razno raznih subvencij) preko 500.000 evrov, kar pomeni, da samo »gola« škoda za … s pripadajočimi obrestmi (po izračunu, ki ga uporablja Vrhovno sodišče) znaša zaokroženo 965.00 evrov. Prosilec se tako sprašuje, kje so torej še stroški nemožnosti uporabe z obrestmi, ki jih je uradno izračunal hišni sodni cenilec organa, kjer samo glavnica znaša več kot …. Ob tem pa je prosilec opomnil še na vso nematerialno škodo …. V zvezi s tem je izpostavil odstavek iz Letnega poročila o delu organa za leto 2020, citirano:

»4.3.2.6 Seznanjanje Vlade Republike Slovenije s sodnimi postopki, ki utegnejo imeti posledice za javno-finančna sredstva; 

Državno odvetništvo RS je bilo s sklepom Vlade RS, št. 41003-1/2016/2 iz meseca januarja 2016, in s sklepom Vlade RS, št. 71100-4/2016/10 iz meseca decembra 2016, zadolženo, da Ministrstvu za finance dvakrat letno poroča o odprtih sodnih, izvensodnih, arbitražnih in drugih postopkih, ki predstavljajo finančna tveganja za državo oziroma so zahtevki ovrednoteni nad 1 mio EUR. Državno odvetništvo RS za potrebe poročanja temeljito preveri vse prejete zadeve in zadeve v delu ter je njihova vrednost nad 1 mio EUR ter poda poročilo o vsaki zadevi posebej. Ravno tako Državno odvetništvo RS poda poročilo o zaključenih zadevah, ki vsebuje tudi pojasnilo o načinu zaključka zadeve. Ministrstvo za finance mora nato pripraviti gradivo glede finančnih tveganj za Vlado RS in tudi poroča na seji Vlade RS. Vlada RS izda sklep, o tem, da je bila seznanjena s stanjem odprtih sodnih, izvensodnih, arbitražnih in drugih postopkov, iz katerih izhajajo večja proračunska in druga tveganja, kot določa 6. točka sklepa Vlade RS, št. 71100-4/2016/10 z dne 22. 12. 2016.«. V nadaljevanju je navedel še, da bo fotokopiji predmetnih poročil nujno potreboval v primeru nadaljnjih sodnih postopkov ….

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. DODV-1 VSRU-124/2021-3 z dne 6. 2. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil na podlagi izjeme od dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V utemeljitvi svoje odločitve je organ najprej izpostavil določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v nadaljevanju izpostavil, da se zahteva prosilca nanaša na posredovanje Poročila organa o odprtih sodnih, izvensodnih, arbitražnih in drugih postopkih, v katerih je Republika Slovenija stranka postopka, vtoževani znesek pa je višji od milijona evrov, z dne 5. 2. 2021, in Poročila organa o odprtih sodnih, izvensodnih, arbitražnih in drugih postopkih, v katerih je Republika Slovenija stranka postopka, vtoževani znesek pa je višji od milijona evrov, junij 2021. Navedena dokumenta se nahajata v spisu organa št. DP-A01-28/2016. Organ je nato ugotovil, da posredovanje zahtevanih dokumentov spada v delovno področje organa in da organ z njima razpolaga materializirani obliki, oziroma da gre za informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je tako organ preveril še, če obstaja katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da sodi zahteva prosilca med izjeme, določene v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj predmetne izjema morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Ena od temeljnih nalog organa je varstvo premoženjskih in drugih interesov Republike Slovenije, ki se izvaja z opravljanjem strokovnih nalog prek pravnega zastopanja in pravnega svetovanja. V skladu z določbo drugega odstavka Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju: ZDOdv)[1] organ zastopa državo in državne organe pred sodišči v Republiki Sloveniji, pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami. Organ v okviru zastopanja upošteva interese stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja. Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) je s sklepom št. 71100-4/2016/10 z dne 22. 12. 2016 zapisala, da je za obvladovanje proračunskih in drugih tveganj iz naslova odprtih sodnih, izvensodnih, arbitražnih in drugih postopkov, v katerih Republika Slovenije nastopa kot tožena stranka, nujno potrebno vzpostaviti enotno spremljanje postopkov v teku. Tako je naložila Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za finance, da dvakrat letno (do konca februarja in do konca junija) poročata Vladi o stanju odprtih postopkov, iz točke 3, 4 in 5 navedenega sklepa. V ta namen je ministrstvom in vladnim službam naložila, organ pa pozvala, da pripravijo pregled odprtih postopkov, katerih vtoževana vrednost presega milijon evrov, in pregled vseh potencialnih tožb nad milijon evrov, ki bi jih lahko zoper Republiko Slovenijo naperila tretja oseba. Zahtevani poročili vsebujeta tudi opredelitev stališč do konkretnih primerov. Glede na navedeno gre torej nedvomno za dokumenta, ki predstavljata in torej sodita v okvir usmeritvenih navodil in s tem na področje notranjega delovanja organa, hkrati pa bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju zastopanih državnih organov in organa samega, saj z razkritjem usmeritvenih navodil in s tem pogajalskih izhodišč ne bi več moglo učinkovito zastopati interesov Republike Slovenije v sodnih postopkih. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, torej korespondenci, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisnike, smernice ali podobni interni dokumenti, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Tudi dokumenta, ki ju v konkretnem primeru zahteva prosilec, sta nastala zaradi notranjih potreb pristojnih ministrstev oziroma oblikovanja stališč organa. Navedeno tudi pomeni, da se zaradi vodenja predhodnih postopkov oziroma zastopanja v pravdnem ali izvršilnem postopku vselej vzpostavi razmerje med dvema organoma, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Če je zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov), obstaja bojazen, da bodo podatki, ki jih organ posreduje v skladu z zgoraj citiranim sklepom Vlade za posamezne postopke, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, zaradi česar lahko pride do situacije, ko je tudi samo zastopanje oteženo ali celo onemogočeno. Poročili organa sta bili torej izdelani za potrebe pristojnih ministrstev in ne kot stališča, namenjena javnosti na splošno. Glede izpolnjevanja drugega pogoja pa je organ izvedel škodni test. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Tudi v tem primeru je bilo ugotovljeno, da zaradi medsebojne vsebinske povezave podatkov v predmetnih poročilih ter samimi bodisi predhodnimi postopki, ki so hkrati predpogoj za začetek pravdnih postopkov, ter pravdnih in izvršilnih postopkov, ki so izpostavljena v poročilih, bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljnje postopke, da obstoj izjeme pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. V nadaljevanju je organ ugotavljal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem dragi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[2] natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Organ je tako na podlagi preučitve dejanskega stanja ugotovil, da ne obstajajo možnosti za delni dostop, ker se v prejšnjih odstavkih navedeni razlogi za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja nanašajo na zahtevani dokument v celoti.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 11. 12. 2021. Navedel je, da odločbo organa kategorično prereka. Kljub dejstvu, da mu je organ z izpodbijano odločbo javno/uradno razkril, da v predmetni zadevi ocenjuje povzročeno škodo …. posledično Vladi vsakega pol leta uradno poroča o predmetni zadevi, so bili … (op.a., ki jo je predlagal organ), ko je bila na zadnjem srečanju … neuradno po oceni prosilca zmomljana ponudba organa za celotni paket …. Predmetna …, je v svojem bistvu uradna prevara …, ki ji je organ v imenu …, vse v kontekstu naklepnega zavlačevanja odločitve …. Nadalje je med drugim navedel tudi, da je materialno dejstvo, da se organ v predmetni prerekani odločbi uradno sklicuje na razkritje strategije delovanja, ki sta si jo zamislila ….

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. DODV-1 VSRU-124/2021-5 z dne 12. 1. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil izpodbijano odločbo s potrdilom o vročitvi, zahtevo prosilca, sklep Vlade št. 41003-1/2016/2 z dne 7. 1. 2016, sklep Vlade št. 71100-4/2016/10 z dne 22. 12. 2016 ter Poročilo organa o odprtih sodnih, izvensodnih, arbitražnih in drugih postopkih, v katerih je Republika Slovenija stranka postopka, vtoževani znesek pa je višji od  1 milijona evrov z dne 5. 2. 2021 (v nadaljevanju: Poročilo z dne 5. 2. 2021), in Poročilo organa o odprtih sodnih, izvensodnih, arbitražnih in drugih postopkih, v katerih je Republika Slovenija stranka postopka, vtoževani znesek pa je višji od milijona evrov, 31. 5. 2021 (v nadaljevanju: Poročilo z dne 31. 5. 2021)

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, ter da organ s poročiloma in prilogama, o dostopu do katerih je odločil, razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. 

IP pa ugotavlja tudi, da iz vsebine predmetnih poročil ne izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilca, ter da določeni konkretni podatki izhajajo le iz posamezne priloge oziroma tabele k poročiloma.

Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, 

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Po vpogledu v predmetni poročili IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da iz vsebine Poročila z dne 5. 2. 2021 in Poročila z dne 31. 5. 2021 ne izhajajo nobeni konkretni podatki, ki so predmet zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da organ z zahtevanimi podatki v obliki poročila v materializirani obliki dejansko ne razpolaga. Iz opredelitve predmeta zahteve namreč nedvomno izhaja, da se zahteva prosilca nanaša na konkretno poročilo o odprtem sodnem, izvensodnem, mediacijskem postopku v kontekstu …, med tem ko IP po vpogledu v poročili ugotavlja, da opredelitve do konkretnih zadev, ki so predmet zahteve, iz poročil ne izhajajo.

IP tako zaključuje, da zahtevani poročili v fizični obliki z vsebino, ki je predmet zahteve prosilca, ne obstajata v materializirani obliki, in zato tudi ne moreta biti predmet presoje z vidika izjeme od prostega dostopa na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob navedenem pa IP poudarja, da so organi prve stopnje in IP dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.[3]

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokument, s katerim v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal.

Ker pa IP ugotavlja, da se določen del zahtevanih podatkov nahaja v prilogah k predmetnima poročiloma v obliki tabele, se v nadaljevanju opredeljuje do dostopa do teh podatkov z vidika izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[4]. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[5] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. 

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da so predmet zahteve podatki, ki se nanašajo na konkretni sodni postopek določenih fizičnih oseb. Navedeno dejstvo je mogoče šteti za osebne podatke posameznika, ki je s sklicevanjem na družinski priimek in … naslov prebivališča nedvoumno določen oziroma določljiv ter torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog); 

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; 

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; 

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v zvezi z določenimi posamezniki ne obstaja. Pri tem je IP upošteval, da lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, če organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) ali če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi: 

- podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ),

- podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Po preučitvi celotne zadeve IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na navedene izjeme, tudi z vidika porabe javnih sredstev ne.

V postopku dostopa do informacij javnega značaja je treba namreč upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Četudi določbo o varstvu osebnih podatkov povežemo z določbo o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ, v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določenih osebah s priimkom in naslovom … prebivališča, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti. 

IP dodaja, da tudi po upravnosodni praksi anonimizacija ni mogoča, kadar prosilec zahteva podatke z navedbo točno določene osebe, saj varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevane dokumentacije brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnih dokumentov zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokumenti vsebujejo tudi morebitne nevarovane osebne podatke.[6] IP pri tem poudarja, da s svojimi odločitvami v tej odločbi sledi svoji pretekli praksi v zvezi z vprašanjem anonimizacije.[7] Sicer pa IP poudarja, da je treba presojo obstoja izjem od prostega dostopa opraviti v vsakem primeru posebej in upoštevaje konkretne okoliščine vsakokratnega primera.

Ker torej IP ugotavlja, da se prosilcu dostop zavrne zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, se posebej do izjeme notranjega delovanja, ne opredeljuje.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V skladu s to določbo navede organ druge stopnje v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[8] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 
[1] Uradni list RS, št. 23/17.
[2] Uradni list RS, št. 24/16.
[3] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.
[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[5] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.
[6] Tako sodbe št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014).
[7] Npr. odločba IP št. 090-121/2019, z dne 15. 5. 2019 in odločba IP št. 090-166/2019 z dne 17. 7. 2019.
[8] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.