prosilec - Zavod RS za blagovne rezerve

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva sodnega postopka in zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da navedbam organa ni mogoče slediti, zato je, upoštevaje tudi navedbe stranskih udeležencev, zahtevane dokumente presojal še z vidika varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. IP pa je pri svoji odločitvi upošteval tudi določbe drugega odstavka 6. člena in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za podatke o porabi javnih sredstev, in da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, torej da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se posamezni podatki zavarujejo zaradi varovanja določenih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-56/2021/24

Datum:  3. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 2. 2021, zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2020-11 z dne 3. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 5. 2. 2021 se delno ugodi in se odločba Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, št. 090-5/2020-11 z dne 3. 2. 2021, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki naslednje dokumente:

• predračuna družbe … št. 192000351 z dne 2. 4. 2020 in št. 192000348 z dne 1. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu in priimku pod »SESTAVIL«;
• e-sporočila z dne 16. 4. 2020 (17:23), z dne 15. 4. 2020 (3:13 PM), z dne 9. 4. 2020 (4:11 PM), z dne 7. 4. 2020 (8:34 PM), z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM), z dne 7. 4. 2020 (11:42 AM) in z dne 7. 4. 2020 (9:27 AM), na način, da prekrije:

- v vsakem posameznem elektronskem sporočilu vse elektronske naslove posameznikov (pod »From«, »To« in »Cc«), razen pri zadnji navedeni osebi pod »Cc« v e-sporočilu z dne 9. 4. 2020 (4:11),

- v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (8:34 PM) in 7. 4. 2020 (11:42 AM) podatke o telefonskih št. in št. faksa pod podpisom pošiljatelja e-sporočila,

- v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM) in 7. 4 2020 (9:27 AM) podatke o telefonski št. pod podpisom pošiljatelja e-sporočila;

• naročilnico Zavoda RS za blagovne rezerve št. 2020-225 z dne 16. 4. 2020;
• račune družbe … št. 1020041916 z dne 20. 4. 2020, št. 1020041921 z dne 20. 4. 2020, št. 1020041936 z dne 20. 4. 2020 in št. 1020047065 z dne 5. 5. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu in priimku pod »SESTAVIL«;
• dobropis družbe ... št. 1120000681 z dne 7. 5. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu in priimku pod »SESTAVIL«;
• naročilnice Zavoda RS za blagovne rezerve št. 2020-236 z dne 4. 5. 2020, št. 2020-259 z dne 13. 5. 2020, št. 2020-267 z dne 14. 5. 2020, št. 2020-320 z dne 10. 6. 2020;
• ponudbi družbe … št. 1000/2020/10002543 z dne 8. 6. 2020 in št. 1000/2020/10003357 z dne 6. 7. 2020, na način, da v ponudbah prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte fizične osebe pri podatkih ponudnika (desno zgoraj);
• naročilnico Zavoda RS za blagovne rezerve št. 2020-346 z dne 8. 7. 2020;
• zapis sestanka na temo logistične storitve;
• spremni dopis Zavoda RS za blagovne rezerve, št. 641/LČ z dne 13. 5. 2020;
• Okvirni sporazum o izvajanju logističnih storitev št. 2020-196 z dne 7. 4. 2020, sklenjen med Zavodom RS za blagovne rezerve in družbo … na način, da v členu 11 prekrije podatke o e-naslovih navedenih fizičnih oseb;
• pregled računov po Okvirnem sporazumu z družbo … (list št. 31);
• račun …, št. 2012087 z dne 31. 5. 2020, na način, da v računu prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu fizične osebe pod »Fakturirala«;
• e-sporočila z dne 14. 5. 2020 (09:22), z dne 14. 5. 2020 (9:18 AM) in z dne 14. 5. 2020 (9:12 AM), na način, da v sporočilih prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen e-naslova predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v e-sporočilih z dne 14. 5. 2020 (9:18 AM) in 14. 5. 2020 (9:12 AM),
• telefonsko št. pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilu z dne 14. 5. 2020 (09:22);
• račun …, št. 2011835 z dne 20. 5. 2020. na način, da v računu prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu fizične osebe pod »Fakturirala«;
• sliki iz skladišča (lista št. 38 – 39);
• ponudbo družbe … št. 1000/2020/10003357 z dne 6. 7. 2020, na način, da v ponudbi prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte fizične osebe pri podatkih ponudnika (desno zgoraj);
• DONATION CERTIFICATE, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 166-1/2020-1141 – DGZR z dne 14. 8. 2020, in izračun stroška prevoza donacij (št. lista 43), na način, da prekrije podatke o mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe Uprave RS za zaščito in reševanje;
• CUSTOMS INVOICE (PRO FORMA), Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 166-1/2020-1141 – DGZR z dne 14. 8. 2020, na način, da prekrije podatke o mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe Uprave RS za zaščito in reševanje;
• e-sporočila z dne 7. 7. 2020 (13:18), z dne 3. 7. 2020 (4:17 PM), z dne 3. 7. 2020 (2:37 PM), z dne 3. 7. 2020 (11:33), z dne 2. 7. 2020 (10:34), z dne 2. 7. 2020 (10:30), z dne 2. 7. 2020 (15:29), z dne 2. 7. 2020 (9:20), z dne 30. 6. 2020 (9:23 AM), z dne 29. 6. 2020 (13:40), z dne 29. 6. 2020 (1:38 PM), z dne 24. 6. 2020 (10:38 AM), z dne 24. 6. 2020 (10:28), z dne 24. 6. 2020 (10:26), z dne 24. 6. 2020 (9:38 AM), z dne 23. 6. 2020 (2:05 PM), z dne 23. 6. 2020 (2:10 PM), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen ekonomske svetovalke Veleposlaništva Republike Slovenije v Pekingu,
• podatke o telefonskih št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila v e-sporočilih z dne 7. 7. 2020 (13:18), z dne 3. 7. 2020 (11:33), z dne 2. 7. 2020 (10:34), z dne 2. 7. 2020 (15:29), z dne 30. 6. 2020 (9:23 AM) in z dne 24. 6. 2020 (10:38 AM),
• zadnji stavek sporočila pred navedbo »Lep pozdrav« ter podatke o telefonskih št., navedenih pod podpisom pošiljatelja e-sporočila v e-sporočilu z dne 3. 7. 2020 (4:17 PM);
• prvi stavek drugega odstavka sporočila, ki se začne z besedo »Obenem«, ter tudi podatke o telefonskih št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila v e-sporočilu z dne 3. 7. 2020 (2:37 PM),
• podatke o telefonskih št., navedenih pod podpisom pošiljateljem sporočila v e-sporočilih z dne 2. 7. 2020 (9:20), z dne 29. 6. 2020 (13:40), z dne 29. 6. 2020 (1:38 PM), z dne 24. 6. 2020 (10:26) in z dne 23. 6. 2020 (2:05 PM);
• podatke o delovnem mestu, mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila v e-sporočilu z dne 24. 6. 2020 (9:38 AM);
• PACKING LIST, INVOICE NO. 20200708 (list št. 51);
• e-sporočilo z dne 11. 5. 2020 (09:01), na način, da prekrije podatke o:
• naslovu e-pošte fizične osebe pod »Od«, ter
• delovnem mestu, mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila;
• dispozicijo/nalog družbe … za izvedbo uvoznega carinjenja (št. lista 53);
• deklaracijo z dne 5. 5. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in delovnem mestu deklaranta;
• Stample documents above perforation MAWB NO. 868-00120783 z dne 24. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o:
• imenu, priimku in telefonski št. kontaktne osebe družbe … (desno zgoraj), ter
• imenu in priimku podpisnika;
• …, Invoice No. 1268291 z dne 1. 5. 2020, na način, da prekrije podatke o:
• drugo navedeno št. pri podatkih organa, ter
• imenu, priimku in mobilni telefonski št. kontaktne osebe družbe …;
• …, Invoice No. 1268291 z dne 1. 5. 2020, na način, da prekrije podatke o drugo navedeni št. pri podatkih organa (list št. 55);
• CARGO MANIFEST, na način, da prekrije podatke o:
• imenih in priimkih kontaktnih oseb pod »Shippers name and adress« in »Consignee name and address«, ter
• mobilni telefonski št. pod »Consignee name and address«;
• dispozicijo/nalog družbe … za izvedbo uvoznega carinjenja (št. lista 56);
• deklaracijo z dne 5. 5. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in delovnem mestu deklaranta;
• deklaraciji, obrazca 2/3 in 3/3;
• Stample documents above perforation MAWB NO. 868-00120761 z dne 26. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o:
• imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe pod »Shippers name and adress«
• imenu, priimku in telefonskih št. kontaktne osebe družbe …, ter
• imenu in priimku podpisnika;
• PROFORMA INVOICE (št. lista 59), na način, da prekrije podatke o:
• mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe organa,
• ter podpisu fizične osebe;
• PACKING LIST No.: SPINTL20-TY026EU-SI z dne 26. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o:
• mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe organa, ter
• podpisu;
• dispozicijo/nalog družbe … za izvedbo uvoznega carinjenja (št. lista 60);
• deklaracijo z dne 5. 5. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in delovnem mestu deklaranta;
• deklaracijo, obrazec 2/2 (list št. 61);
• Stample documents above perforation MAWB NO. 868-00120772, na način, da prekrije podatke o:
• imenu, priimku in telefonski št. kontaktne osebe družbe …, ter
• imenu in priimku podpisnika;
• PROFORMA INVOICE, INVOICE NO.: 20200424;
• CARGO MANIFEST, na način, da prekrije podatke o:
• imenih in priimkih kontaktnih oseb pod »Shippers name and adress« in »Consignee name and address«, ter
• mobilni telefonski št. pod »Consignee name and address«;
• e-sporočili z dne 11. 5. 2020 (08:57) in z dne 8. 5. 2020 (2:58 PM), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »From« in »To«),
• podatke o delovnem mestu, mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila v e-sporočilu z dne 11. 5. 2020 (08:57),
• podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila v e-sporočilu z dne 8. 5. 2020 (2:58 PM);
• dispozicijo/nalog družbe … za izvedbo uvoznega carinjenja (št. lista 64);
• deklaracijo z dne 14. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in delovnem mestu deklaranta;
• deklaraciji, obrazca 2/3 in 3/3 (list št. 65);
• Stample documents above perforation MAWB NO. 831-02090303, na način, da prekrije podatke o:
• imenu, priimku in telefonski št. kontaktne osebe družbe …, ter
• imenu in priimku podpisnika;
• CUSTOMS INVOICE (PRO FORMA), Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 166-1/2020-525 – DGZR z dne 16. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe organa;
• DONATION CERTIFICATE, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 166-1/2020-524 – DGZR z dne 16. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o:

- imenu in priimku fizične osebe kot donatorja,

-  telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe organa;

• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: MO Maribor), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: Univerza v Ljubljani), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: Štab civilne zaščite Šmarje pri Jelšah) na način, da prekrije podatke o imenu in priimku donatorja;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 30. 3. 2020 (prejemnik: Uprava RS za zaščito in reševanje), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika (list št. 70);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 30. 3. 2020 (prejemnik: Občina Črna na Koroškem), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 30. 3. 2020 (prejemnik: Uprava RS za zaščito in reševanje), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika (list št. 71);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 30. 3. 2020 (prejemnik: …), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonskih št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 30. 3. 2020 (prejemnik: Uprava RS za zaščito in reševanje), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika (list št. 72);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 30. 3. 2020 (prejemnik: Uprava RS za zaščito in reševanje), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: …), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika (list št. 73);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 30. 3. 2020 (prejemnik: …), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: MO Novo mesto);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: Občina Ajdovščina);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 27. 3. 2020 (prejemnik: MO Ljubljana), na način, da prekrije podatke o mobilni telefonski št. kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: MO Maribor), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 31. 3. 2020 (prejemnik: Občina Maribor, Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika (list št. 76);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: družba ….), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: Uprava RS za zaščito in reševanje), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika (list št. 77);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 2. 4. 2020 (prejemnik: Občina Maribor, Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: Uprava RS za zaščito in reševanje), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika (list št. 78);
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: Klinika Golnik), na način, da prekrije podatke o telefonski št. kontaktne osebe prejemnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 1. 4. 2020 (prejemnik: UKC v Mariboru);
• e-sporočila z dne 10. 5. 2020 (20:25), z dne 4. 5. 2020 (4:05 PM), z dne 15. 4. 2020 (3:13 PM), z dne 9. 4. 2020 (4:11 PM), z dne 7. 4. 2020 (8:34 PM), z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM), z dne 7. 4. 2020 (11:42 AM), z dne 7. 4. 2020 (9:27 AM), z dne 3. 4. 2020 (14:01), z dne 2. 4. 2020 (11:57), z dne 2. 4. 2020 (11:51 AM), z dne 2. 4. 2020 (11:07), z dne 2. 4. 2020 (10:20), z dne 1. 4. 2020 (10:00), z dne 1. 4. 2020 (8:32), z dne 31. 3. 2020 (22:40), z dne 30. 3. 2020 (20:54), z dne 30. 3. 2020 (20:24), z dne 9. 4. 2020 (16:11), 9. 4. 2020 (15:16) in 9. 4. 2020 (3:16) na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen e-naslova predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• podatke o telefonskih št. in št. faksa pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (8:34 PM), z dne 7. 4. 2020 (11:42 AM), z dne 2. 4. 2020 (11:57), z dne 2. 4. 2020 (11:51 AM),
• podatke o telefonski št. pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM) in 7. 4. 2020 (9:27 AM);
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu e-sporočil z dne 3. 4. 2020 (14:01) in z dne 2. 4. 2020 (11:51 AM),
• besedilo za besedo »sodelavec« na koncu drugega odstavka pod »POMEMBNO« v e-sporočilu z dne 2. 4. 2020 (11:07);
• podatke o telefonskih št., št. faksa in naslovu e-pošte v e-sporočilih z dne 2. 4. 2020 (11:07) in z dne 1. 4. 2020 (10.00),
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, naslovu e-pošte fizične osebe ter mobilni telefonski št. v besedilu e-sporočila z dne 1. 4. 2020 (8:32),
• podatke o mobilnih telefonskih številkah v e-sporočilu z dne 30. 3. 2020 (20:24),
• podatke o delovnem mestu, telefonskih št., št. faksa in naslovu e-pošte pošiljatelja v e-sporočilu z dne 9. 4. 2020 (3:16);
• deklaracijo, MRN 20HR030236T0003911 (št. lista 95);
• Air Waybill, 3. 4. 2020 (št. lista 96) na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte pod »Consignee name and address«;
• specifikacijo blaga (št. lista 97);
• e-sporočilo z dne 11. 5. 2020 (08:55), na način, da prekrije naslov e-pošte pod »Od« ter podatke o mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila;
• dispozicija/nalog družbe … za izvedbo uvoznega carinjenja (št. lista 106);
• deklaracija, MRN: 20SI00103440732760 (1/2 in 2/2), na način, da prekrije ime, priimek in delovno mesto deklaranta;
• Air Waybill, 25. 3. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in mobilni telefonski št. kontaktne osebe družbe …;
• CUSTOMS INVOICE (PRO FORMA), Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 166-1/2020-378 – DGZR z dne 30. 3. 2020, na način, da prekrije podatke o mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe Uprave RS za zaščito in reševanje;
• …, Invoice No. 2020032501 z dne 26. 3. 2020, na način, da prekrije podatke o:
• drugo navedeni številki pri podatkih o organu,
• podatke o imenu, priimku in mobilni telefonski št. kontaktne osebe pri podatkih družbe …,
• imenu in nazivu podpisnika;
• DONATION CERTIFICATE, Veleposlaništvo Republike Slovenije, z dne 24. 3. 2020 (prejemnik: Zavod RS za blagovne rezerve), na način, da prekrije podatke o telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe prejemnika,
• … , Invoice No. 2020032501 z dne 26. 3. 2020 (list št. 110), na način, da prekrije podatke o:
• drugo navedeni št. pri podatkih organa, ter
• imenu in nazivu podpisnika;
• e-sporočila z dne 30. 4. 2020 (16:51), z dne 30. 4. 2020 (12:23 PM), z dne 30. 4. 2020 (10:15 AM), z dne 30. 4. 2020 (9:29 AM), z dne 30. 4. 2020 (9:28 AM), z dne 29. 4. 2020 (11:19 AM), z dne 29. 4. 2020 (10:25 AM), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen e-naslova predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• podatke o delovnem mestu, mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 30. 4. 2020 (16:51), z dne 30. 4. 2020 (10:15 AM), z dne 30. 4. 2020 (9:28 AM), z dne 29. 4. 2020 (11:19 AM),
• podatke o telefonskih št. in št. faksa pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilu z dne 30. 4. 2020 (12:23),
• podatke o imenih v besedilu e-sporočila z dne 29. 4. 2020 (10:25 AM);
• ponudba družbe …, št. 1000/2020/10001599 z dne 24. 4. 2020, na način, da v ponudbi prekrije podatke o:
• e-naslovu zastopnika organa, ter
• imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte kontaktne osebe ponudnika;
• e-sporočila z dne 14. 4. 2020 (16:51), z dne 14. 4. 2020 (3:17 PM), z dne 14. 4. 2020 (13:26), z dne 9. 4. 2020 (13:30), z dne 8. 4. 2020 (8:33 PM), z dne 8. 4. 2020 (6:18 PM), z dne 7. 4. 2020 (11:42), z dne 7. 4. 2020 (09:53), z dne 2. 4. 2020 (12:37), z dne 2. 4. 2020 (12:01), z dne 2. 4. 2020 (11:51) in z dne 2. 4. 2020 (10:20), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen e-naslova predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• podatke o telefonski št. podpisnika v e-sporočilu z dne 14. 4. 2020 (16:51),
• podatke o telefonskih št., št. faksa in naslovu e-pošte pod podpisnikom v e-sporočilih z dne 14. 4. 2020 (13:26), z dne 8. 4. 2020 (6:18 PM), z dne 7. 4. 2020 (09:53), z dne 2. 4. 2020 (12:37) in dne 2. 4. 2020 (12:01),
• besedilo med »prevzem z« in »in sicer« v e-sporočilu z dne 8. 4. 2020 (6:18 PM),
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu ter telefonskih št. in št. faksa pod podpisnikom v e-sporočilu z dne 2. 4. 2020 (11:51);
• zapisnik, št. 08042020/4-BO z dne 8. 4. 2020 (list št. 119), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu fizične osebe pod »Kontrolo izvedel«;
• dobavnico/prevzemnico z dne 9. 4. 2020 (list št. 120);
• e-sporočila z dne 22. 4. 2020 (15:17), z dne 21. 4. 2020 (10:15 AM), z dne 21. 4. 2020 (09:10), z dne 21. 4. 2020 (15:00), z dne 21. 4. 2020 (08:41), z dne 21. 4. 2020 (7:52 AM), z dne 20. 4. 2020 (03:47), z dne 17. 4. 2020 (20:06), z dne 23. 4. 2020 (15:07), z dne 22. 4. 2020 (2:49 PM), z dne 22. 4. 2020 (2:06 PM), z dne 22. 4. 2020 (13:56), z dne 22. 4. 2020 (08:24), z dne 11. 5. 2020 (08:53), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen pri sekretarju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• podatke o imenu in priimku fizičnih oseb v besedilu pripetega sporočila ter podatke o delovnem mestu, telefonski št. in št. faksa pod podpisom pošiljatelja pripetega sporočila v e-sporočilu z dne 21. 4. 2020 (10:15 AM),
• podatke o telefonskih št. in št. faksa pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 21. 4. 2020 (08:41) in z dne 22. 4. 2020 (08:24),
• podatke o delovnem mestu, mobilni telefonski št. in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 23. 4. 2020 (15:07), z dne 22. 4. 2020 (2:49 PM) in z dne 11. 5. 2020 (08:53),
• podatke o naslovih e-pošte fizičnih oseb, navedenih v besedilu e-sporočila z dne 22. 4. 2020 (13:56),
• podatke o imenu in priimku kontaktne osebe v e-sporočilu z dne 22. 4. 2020 (08:24);
• dispozicija/nalog družbe .... za izvedbo uvoznega carinjenja, 1. 4. 2020 (št. lista 128);
• deklaracija, MRN: 20SI00103440726456, 1. 4. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu deklaranta;
• Air Waybill z dne 29. 3. 2020, na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in mobilni telefonski št. fizične osebe pri podatkih …;
• …, Invoice No. 1266000 z dne 29. 3. 2020, na način, da prekrije podatke o:
• drugo navedeni št. pri podatkih o organu,
• imenu, priimku in mobilni telefonski št. fizične osebe pri družbi ..., ter
• imenu in nazivu podpisnika;
• …, Invoice No. 1266000 z dne 29. 3. 2020, na način, da prekrije podatke o:
• drugo navedeni št. pri podatkih o organu, ter
• imenu in nazivu podpisnika;
• specifikacija in slika ventilatorja (list št. 131);
• e-sporočila z dne 10. 5. 2020 (20:29), z dne 10. 5. 2020 (8:25 PM), z dne 4. 5. 2020 (4:05 PM), z dne 15. 4. 2020 (3:13 PM), z dne 9. 4. 2020 (4:11 PM), z dne 7. 4. 2020 (8:34 PM), z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM), z dne 7. 4. 2020 (11:42 AM), z dne 7. 4. 2020 (9:27 AM), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen pri sekretarju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• podatke o telefonskih št. in št. faksa pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (8:34 PM) in z dne 7. 4. 2020 (11:42 AM),
• podatke o telefonski št. podpisnika v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM) in z dne 7. 4. 2020 (9:27 AM);
• oddajnico/prevzemnico z dne 9. 4. 2020 (list št. 136), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in podpisu fizične osebe pošiljatelja;
• e-sporočila z dne 9. 4. 2020 (13:31), z dne 10. 5. 2020 (20:32), z dne 5. 5. 2020 (07:21), z dne 15. 4. 2020 (09:04), z dne 15. 4. 2020 (3:46 PM), z dne 14. 4. 2020 (15:17) in z dne 14. 4. 2020 (10:01), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From« »To« in »Cc«), razen pri sekretarju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• podatke o telefonskih št., št. faksa in naslovu e-pošte pod podpisom pošiljatelja e-sporočila v e-sporočilih z dne 5. 5. 2020 (07:21), dne 15. 4. 2020 (3:46 PM), z dne 14. 4. 2020 (15:17) in z dne 14. 4. 2020 (10:01),
• podatke o imenu, priimku in št. osebne izkaznice voznika v e-sporočilu z dne 15. 4. 2020 (09:04);
• PROFORMA INVOICE No. UG/2020/011, 23. 4. 2020 (list št. 152);
• PROFORMA INVOICE No. UG/2020/014, 23. 4. 2020 (list št. 153);
• certifikate (list št. 154);
• Certificate of FDA Registration 2020 in Certificate št. 802585221194;
• ANSI/ISEA Z87.1-2015;
• Test report, št. SZHH01440923 z dne 17. 5. 2020;
• CE EN166;
• Test report, št. SZHH01440960 z dne 17. 5. 2020;
• e-sporočilo z dne 10. 5. 2020 (20:30), z dne 15. 4. 2020 (12:29), z dne 15. 4. 2020 (09:04), z dne 14. 4. 2020 (3:46 PM), z dne 14. 4. 2020 (15:17) in z dne 14. 4. 2020 (10:01), na način, da
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen pri sekretarju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• podatke o imenu, priimku in telefonski št. pod »Kontakt špediterja« ter podatke o telefonskih št., št. faksa in naslova e-pošte pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilu z dne 15. 4. 2020 (12:29);
• podatke o imenu, priimku in št. osebne izkaznice voznika v e-sporočilu z dne 15. 4. 2020 (09:04),
• podatke o telefonskih št., št. faksa in naslovu e-pošte pod podpisom v e-sporočilih z dne 14. 4. 2020 (3:46 AM), z dne 14. 4. 2020 (15:17) in z dne 14. 4. 2020 (10:01);
• Table 1 Maccura 2019, Table 2 Maccura 2019 in Table 3 Maccura 2019, Reference Test Results;
• Air Waybill, 8. 4. 2020 (list št. 165), na način, da prekrije podatke o imenu, priimku, telefonski št. in naslovu e-pošte fizične osebe pod »Consignees Name and Adress«,
• Certifcate for exportation of medical products, 3. 3. 2021 s prilogo Note Changes Highlighted (list št. 167);
• PROFORMA INVOICE No. UG/2020/005, 10. 4. 2020 (list št. 168);
• dobavnico/prevzemnico z dne 16. 4. 2020 (list št. 169);
• Air Waybill, 10. 4. 2020 (list št. 170), na način, da prekrije podatke o:
• Imenu, priimku, naslovu e-pošte in telefonski št. fizične osebe pod »Consignees Name and Adress«, ter
• imenu, telefonskih št., št. faksa in naslovu e-pošte fizične osebe pod »NOTIFY«;
• EC DECLARATION OF CONFORMITY, 12. 3. 2020 (list št. 171);
• PROFORMA INVOICE No. UG/2020/008, 13. 4. 2020 (list št. 172);
• dobavnico/prevzemnico z dne 16. 4. 2020 (list št. 173);
• e-sporočilo z dne 10. 5. 2020 (20:28), na način, da prekrije naslov e-pošte pod »Od«;
• e-sporočila z dne 8. 5. 2020 (10:00), z dne 7. 5. 2020 (7:48), z dne 7. 5. 2020 (16:09), z dne 6. 5. 2020 (3:17 PM), z dne 6. 5. 2020 (14:58), z dne 4. 5. 2020 (21:02), z dne 4. 5. 2020 (17:17), z dne 4. 5. 2020 (4:05), z dne 15. 4. 2020 (3:13 PM), z dne 9. 4. 2020 (4:11 PM), z dne 7. 4. 2020 (8:34 PM), z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM), z dne 7. 4. 2020 (11:42 AM), z dne 7. 4. 2020 (9:27 AM), na način, da prekrije:
• vse elektronske naslove posameznikov (pod »Od«, »Za«, »Kp«, »From«, »To« in »Cc«), razen pri sekretarju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter
• telefonsko št. pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 8. 5. 2020 (10:00), z dne 7. 5. 2020 (16:09), z dne 6. 5. 2020 (14:58), z dne 6. 5. 2020 (14:58), z dne 4. 5. 2020 (17:17),
• telefonski št. in št. faksa pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (8:34) in z dne 7. 4. 2020 (11:42 AM),
• telefonsko št. pod podpisom pošiljatelja v e-sporočilih z dne 7. 4. 2020 (12:43 PM) in z dne 7. 4. 2020 (9:27 AM).«.

1. V preostalem delu se pritožbe prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je od organa 20. 10. 2020 zahteval v elektronski obliki naslednje dokumente oziroma podatke za obdobje od 13. marca 2020 dalje:

• vse pogodbe, sporazume, dogovore, ki jih je organ sklenil z družbami ….;
• vse naročilnice, naročilne liste in pisna naročila, ki so bila izdana s strani organa navedenim družbam;
• vse ponudbe in račune, ki jih je organ prejel od teh družb;
• vso pisno korespondenco v zvezi z s predhodno zahtevanimi dokumenti;
• vse zapisnike sestankov med predstavniki organa in navedenimi družbami;
• vso ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na vsebino predhodnih točk.

Organ je z odločbo št. 090-5/2020-7 z dne 17. 11. 2020 zahtevo prosilca za dostop do zahtevanih podatkov zavrnil v celoti, na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 3. 12. 2020, o kateri je odločil IP, ki je zadevo z odločbo št. 090-300/2020/2 z dne 5. 1. 2021 vrnil organu v ponovno odločanje.

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo, št. 090-5/2020-11 z dne 3. 2. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca ponovno zavrnil v celoti, prav tako na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je namreč, da se zahtevana dokumentacija nanaša na ….  . nanaša na posle s podjetjem …. Organ je tako nesporno ugotovil, da je s tem izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme od dostopa po navedeni določbi ZDIJZ. Glede drugega pogoja za obstoj izjeme pa je ugotovil, da je potrebno izvesti obvezen poravnalni narok in vse ostale naroke, zaslišati priče in izvesti dokaze. Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je zavod izvedel t.i. škodni test. Najprej je ugotovil, da je … trenutno še v začetni fazi, zaradi česar se sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej in tudi ne do vseh skupaj. Organ je tako ocenil, da bi razkritje zahtevane dokumentacije v tej fazi postopka škodovalo izvedbi postopka, saj je dokazni postopek potrebno izvesti brez prejudiciranja in brez vplivanja na stališča udeležencev. Razkritje dokumentov bi namreč po njegovem mnenju povzročilo škodo za nadaljevanje postopka, da le-ta pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo javnega značaja. Izpostavil je, da bi lahko prosilec nedopustno vplival na priče v postopku, kolikor bi posredovane informacije selektivno posredoval v javnost in tako neposredno nasprotoval pravilom in načelom postopkov pred sodiščem. Nadalje je izpostavil 7. in 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)[1], iz katerih izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, s sodbo in po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred rešitvijo spora, bodisi v okviru mediacije ali z morebitno sodbo, praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov. Če bi se javnost v tej fazi postopka seznanila z vsebino zahtevane dokumentacije, bi po presoji zavoda lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi razkritje v javnosti lahko vplivalo npr. na izjave prič in na splošno na zavarovanje dokazov v postopku. Sodišče bo moralo pred izdelavo sodbe izvesti procesna dejanja, glede katerih bo razpravljajoči sodnik menil, da so potrebna. Organ zato meni, da bi razkrivanje dokumenta pred izvedbo glavne obravnave, pred predložitvijo vseh dokumentov in pred izvedbo vseh dokazov, lahko povzročilo oteženo izvedbo postopka, saj vse navedeno medsebojno vpliva na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Nadalje je ocenil, da bi z razkritjem dokumentacije, ki jo zahteva prosilec in je navedena v izreku, pri izvedbi konkretnega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. Organ je tako zahtevo prosilca zavrnil, ker sta po njegovem mnenju kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Organ pa je izpostavil tudi, da je na podlagi izjav prosilca, ki jih je mogoče zaslediti na spletu, ugotovil, da gre v konkretnem primeru za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. … Poleg vsega navedenega pa je izpostavil še, da …, saj lahko na podlagi določil ZPP od organa zahteva posredovanje relevantnih informacij oziroma dokumentov v okviru sodnega postopka. Ker je organ odločil, da so informacije izvzete iz prostega dostopa zaradi obstoja izjeme varstva sodnega postopka, se ni opredeljeval tudi do obstoja morebitnih drugih izjem.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 5. 2. 2021, ker je po njegovem mnenju nezakonita. Ni mu namreč jasno, zakaj bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi … sodnega postopka …. Nasprotno, prav posredovanje dokumentacije prosilcu, ki je hkrati tudi tožnik, bi bilo v interesu postopka, saj bi se na podlagi zaprošene dokumentacije razčistilo dejansko stanje, ki je v sodnem postopku očitno sporno. Prav s seznanitvijo prosilca z zahtevanimi dokumenti bi se tako uresničilo načelo materialne resnice, na katerega se je skliceval v obrazložitvi prvotne odločbe tudi organ. V nadaljevanju je poudaril, da pri konkretnih zahtevanih informacijah v nobenem primeru ne gre za podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi sodnega postopka. Organ se namreč na izjemo od dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zagotovo ne bi mogel sklicevati, če … ne bi bilo, pri čemer se v svoji odločbi ne sklicuje na nobeno od drugih zakonsko predvidenih izjem. Noben od zahtevanih dokumentov ni bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka. Gre namreč za dokumente, ki s predmetnim pravdnim postopkom sploh niso povezani. Predstavljajo zgolj dokaz o tem, da …, sestavljeni pa so bili bistveno prej, preden naj bi se …. Razlog za izjemo, na katero se sklicuje organ … in zavezanec po ZDIJZ, tako ni podan. Po mnenju prosilca ta izjema gotovo tudi nima namena, da se prosilcem onemogoči dostop do vsakršne informacije, ki bi bila del sodnega spisa, kaj šele informacije, ki je v sodnem spisu niti še ni. Prav vse informacije so nastale že v obdobju pred postopkom ... Torej niso bile niti sestavljene niti pridobljene zaradi konkretnega sodnega postopka. Tako si je mogoče hipotetično zamisliti situacijo, ko bi kdo drug že (pred začetkom spora pred sodiščem) uspešno pridobil zahtevane informacije od organa, organ pa kasneje nekomu tretjemu kot prosilcu ne bi ponovno želel posredovati teh istih informacij iz razloga, ker je s to osebo v pravdi. Organ se je odločil, da bo podatke pred prosilcem skril, da jih ne bi mogel čim prej uporabiti v svojo korist. Po njegovem mnenju je očitno, da organ z zlorabo izjem po ZDIJZ omejuje dostop do informacij, ki bi mu olajšale dokazovanje nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ne strinja se z navedbo organa, da … v samem postopku pred sodišči ne bo v nobenem primeru trpel škodljivih posledic, ker lahko na podlagi določil ZPP zahteva od organa posredovanje relevantnih informacij oziroma dokumentov v okviru sodnega postopka. ... To bi verjetno pospešilo tek teh postopkov, s čimer bi se zmanjšal obseg škodljivih posledic. …. Nadalje je navedel, da je bil seznanjen o sestanku, ki se je odvil 8. 5. 2020 med predstavniki organa in predstavniki stranskih udeležencev, in na katerem so se pogovarjali o razjasnitvi zadev glede logističnih storitev v povezavi z okvirnim sporazumom, ki ga je organ sklenil z družbo …. O tem naj bi obstajal tudi uradni interni zapis(nik), ki ga organ v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ni navedel, skoraj gotovo pa obstaja. Nenavadno je tudi, da je organ med dokumente, dostop do katerih je zavrnil, uvrstil celo okvirni sporazum, saj je ta javno objavljen in dostopen na Portalu javnih naročil[2].

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0005/2020-13 z dne 16. 2. 2021, poslal v odločanje IP. Predmetno dokumentacijo je organ predložil že z odstopom pritožbe prosilca z dne 3. 12. 2020, del pa naknadno, 22. 3. 2021, na poziv IP.

IP je z dopisoma št. 090-56/2021/2 z dne 25. 2. 2021 in št. 090-56/2021/20 z dne 25. 3. 2021 zaprosil pristojno sodišče za mnenje. Sodišče se v svojih odgovorih do morebitne škode, ki bi lahko nastala sodnemu postopku v primeru razkritja dokumentov v obravnavanem primeru, ni opredelilo.

IP je z dopisi št. 090-56/2020/4, št. 090-56/2020/5, št. 090-56/2020/6, vsi z dne 11. 3. 2021, seznanil s pritožbo stranske udeležence in jih pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.

Družba ... je stransko udeležbo priglasila v odgovoru št. U7/2173/1-21/KZ z dne 17. 3. 2021, kateremu je priložila Pravilnik o poslovni skrivnosti (september 2014). Navedla je, da šteje kot poslovno skrivnost celotno dokumentacijo in korespondenco med organom in družbo. Vsi zahtevani podatki namreč izpolnjujejo elemente poslovne skrivnosti po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[3]. Gre namreč za podatke v zvezi s poslovnim sodelovanjem glede izvedbe storitev, za katere je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo poslovnim in konkurenčnim interesom družbe (iz same korespondence izhajajo pogoji in način izvedbe same storitve, ki kot takšni predstavljajo konkurenčno prednost). Vsa korespondenca se nanaša na ozek krog oseb, ki so sodelovale pri sklepanju ter nadaljnji izvedi pravnega posla, in kot takšna izpolnjuje tudi pogoje iz 1. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Prav tako je družba sprejela tudi vse razumne ukrepe, da tovrstne informacije ohrani kot poslovno skrivnost. Informacije v zvezi s sklenjenimi pravnimi posli so namreč kot poslovna skrivnost opredeljeni že na podlagi predhodno navedenega pravilnika družbe (8. točka drugega odstavka 3. člena). Prav tako predstavlja elektronska komunikacija tudi izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj, skladno z že utečeno prakso IP, predstavlja osebni podatek, ki ni varovan le na podlagi 38. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[4], temveč tudi na podlagi 37. člena Ustave. Mnenja je tudi, da zahtevana dokumentacija ne more biti predmet zahteve niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se sama vsebina komunikacije oziroma dokumentov, ki so predmet zahteve, ne nanaša neposredno na porabo javnih sredstev, medtem ko je sklenitev posla ter s tem poraba javnih sredstev razvidna že iz javno objavljenega okvirnega sporazuma. Večji del elektronske komunikacije, kakor tudi zapisnik sestanka, se namreč nanaša na konkretno organizacijo oziroma način izvedbe posla. Nasprotna razlaga, na podlagi katere bi imela javnost v primeru, ko bi gospodarski subjekt sklepal posel z državnim subjektom na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vpogled v vse podrobnosti pogodbenega odnosa subjektov, po oceni stranskega udeleženca znatno presega namen ZDIJZ. Nedvomno pa je, da prosto dostopnih podatkov ne morejo predstavljati podatki o imenih, naslovih e-pošte in telefonskih številkah udeležencev komunikacije. Slednji so namreč že z ustaljeno prakso IP razkriti zgolj, v kolikor ti predstavljajo podatke v smislu komuniciranja z javnostjo, o čemer pa v konkretnem primeru ni mogoče trditi. Prav tako v delu imen, naslovov e-pošte in telefonskih številk ne gre za informacije o porabi javnih sredstev, saj za samo sklenitev posla ni relevantno, iz katerega naslova e- pošte je sporočilo prispelo oziroma je bilo poslano in komu je bilo dano v vednost. V posledici navedenega je družba predlagala, da IP zahtevo v delu, ki se nanaša na dokumentacijo in korespondenco s strani družbe … zavrne.

Družba … je stransko udeležbo priglasila v odgovoru z dne 26. 3. 2021. Navedla je, da šteje kot poslovno skrivnost celotno zahtevano dokumentacijo in elektronsko komunikacijo ter s tem izjemo od prostega  dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Le-ta namreč predstavlja podatke v zvezi s poslovnim sodelovanjem glede izvedbe storitev, katerih nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje bi škodovalo njenim poslovnim ter konkurenčnim interesom. Gre namreč za poslovne informacije, tj. konkretne podatke o pogojih, cenah in načinu izvedbe storitev, ki za družbo pomenijo konkurenčno prednost. Razkritje teh podatkov javnosti bi tako družbi utegnilo povzročiti škodo. Pojasnila je tudi, da vse zahtevane informacije predstavljajo korespondenco med ozkim krogom ljudi, ki so sodelovali pri sklepanju ter nadaljnji izvedbi pravnega posla. Za tovrstno komunikacijo ter izmenjavo informacij že vnaprej obstaja legitimen interes, da jo deležniki varujejo kot poslovno skrivnost. Upoštevajoč, da je družba zadevne informacije omejila na ozko določen krog ljudi, pri čemer so se slednji tudi zavedali zaupnosti le-teh, so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi elementi poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Poleg dejstva poslovne skrivnosti pa predstavlja elektronska komunikacija, ki je predmet zahteve, tudi izjemo na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja, skladno z že utečeno prakso IP, predstavlja osebni podatek, ki pa je varovan ne le na podlagi 38. člena Ustave, temveč tudi na podlagi 37. člena Ustave. Pri tem gre za korespondenco v zvezi z organizacijo ter usklajevanjem glede izvedbe storitve, ki, v nasprotju s samim dejstvom sklenitve posla (katero izhaja že iz samega okvirnega sporazuma), kot takšna nedvomno ne more biti javna, in bi njeno razkritje znatno preseglo namen ZDIJZ. Prav tako kot sama vsebina sporočil ne morejo prosto dostopnih podatkov predstavljati podatki o imenih, elektronskih naslovih in telefonske številke udeležencev komunikacije. Slednjo je namreč z že ustaljeno prakso IP mogoče razkriti zgolj, v kolikor ti predstavljajo podatke v smislu komuniciranja z javnostjo, o čemer pa ni mogoče govoriti v konkretnem primeru. Prav tako v delu imen, elektronskih naslovov in telefonskih številk ne gre za informacije o porabi javnih sredstev, saj za samo sklenitev posla ni relevantno, iz katerega elektronskega naslova je sporočilo prispelo, oziroma je bilo poslano, in komu je bilo dano v vednost. Poleg osebnih podatkov v elektronski komunikaciji pa predstavljajo izjemo do dostopa na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi osebni podatki referentov oziroma skrbnikov pogodb, ki so navedeni na posameznih dokumentih. Posledično je po mnenju družbe potrebno dostop zavrniti torej tudi v tem delu. V posledici navedenega je družba predlagala, da IP zahtevo v delu, ki se nanaša na dokumentacijo in korespondenco s strani družbe … zavrne.

Družba … je stransko udeležbo priglasila v odgovoru z dne 29. 3. 2021, kateremu je priložila Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in notranjih informacij, veljaven od 2. 4. 2007. Navedla je, da šteje zahtevane informacije za poslovno skrivnost skladno z ZPosS, in slednje kot takšne predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani podatki, torej vsa dokumentacija kot tudi korespondenca iz naslova sklepanja pravnega posla, ki je predmet zadevne zahteve, izpolnjuje elemente poslovne skrivnosti, kot slednjo opredeljuje 2. člen ZPosS. Gre namreč za podatke v zvezi s poslovnim sodelovanjem glede izvedbe storitev, za katere je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo poslovnim ter konkurenčnim interesom družbe (iz same korespondence izhajajo pogoji, pogodbeni partnerji ter način izvedbe same storitve, ki kot takšni predstavljajo konkurenčno prednost). Vsa korespondenca se nanaša na ozek krog oseb, ki so sodelovale pri sklepanju ter nadaljnji izvedbi pravnega posla, in kot takšna izpolnjuje tudi pogoje iz 1. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Prav tako pa je družba sprejela tudi vse razumne ukrepe, da tovrstne informacije ohrani kot poslovno skrivnost. Informacije v zvezi s sklenjenimi pravnimi posli so namreč kot poslovna skrivnost opredeljene že na podlagi Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in notranjih informacij družbe (skladno z 8. in 13. alinejo prvega odstavka 3. člena). Prav tako pa predstavlja elektronska komunikacija tudi izjemo na podlagi 3 točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj slednja, skladno z že utečeno prakso IP, predstavlja osebni podatek, ki pa je varovan ne le na podlagi 38. člena Ustave, temveč tudi na podlagi 37. člena Ustave. Stranski intervenient pri tem meni, da le-ta ne more biti predmet dostopa niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se sama vsebina komunikacije oziroma dokumentov, ki so predmet zahteve, ne nanaša neposredno na porabo javnih sredstev. Med tem ko je sama sklenitev posla ter s tem poraba javnih sredstev razvidna iz že javno objavljenega okvirnega sporazuma med organom in družbo … se namreč večji del elektronske komunikacije in druge dokumentacije nanaša na konkretno organizacijo oziroma način izvedbe posla. Nasprotna razlaga, na podlagi katere bi imela javnost v primeru, ko bi gospodarski subjekt sklepal posel z državnim subjektom na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ vpogled v vse podrobnosti pogodbenega odnosa subjektov, znatno presega namen ZDIJZ. Nedvomno pa je, da prosto dostopnih podatkov ne morejo predstavljati imena, elektronski naslovi, kot tudi telefonske številke udeležencev komunikacije. Slednje je namreč z že ustaljeno prakso IP mogoče razkriti zgolj, v kolikor ti predstavljajo podatke v smislu komuniciranja z javnostjo, o čemer pa ni mogoče trditi v konkretnem primeru. Prav tako v delu imen, elektronskih naslovov in telefonskih številk ne gre za informacije o porabi javnih sredstev, saj za samo sklenitev posla ni relevantno, iz katerega elektronskega naslova je sporočilo prispelo, oziroma je bilo poslano, in komu je bilo dano v vednost. V posledici navedenega je družba predlagala, da IP zahtevo v delu, ki se nanaša na dokumentacijo in korespondenco s strani družbe … zavrne.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo torej preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je posredoval IP. Navedeno pomeni, da so pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru izpolnjeni.

Ker je organ izpodbijani odločbi med drugim navedel, da je po njegovem mnenju prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, saj domneva, da prosilec z zahtevanimi dokumenti že razpolaga, se IP v uvodu obrazložitve opredeljuje najprej do tega instituta.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Elementi, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) so npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd.«.[5] Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru zlorabe pravice dostopa ni mogoče ugotoviti.

Ker ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa, IP pri presoji zlorabe pravice dostopa upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

• ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[6];
• pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[7];
• vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[8];
• zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[9];
• vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[10];
• z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …[11];
• zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[12];
• za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[13].

Upoštevaje navedene kriterije IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da:

• Ne gre za funkcionalno povezave zahteve[14]. Ni mogoče ugotoviti, da je prosilec pri organu že pred to zahtevo vložil zahteve z identično ali podobno vsebino in v postopku po ZDIJZ že pridobil podatke, ki so predmet presojane zahteve. Tega ne navaja niti organ.
• Predmet presoje je zahteva z dne 20. 12. 2020, ki je jasna in konkretna.
• Zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Pri zahtevanih dokumentih so nedvomno izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, saj jih je organ posredoval IP, ugotoviti pa je mogoče tudi, da se posamezni zahtevani dokumenti nedvomno nanašajo na podatke, ki so javno dostopni oziroma celo absolutno javno dostopni (poraba javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zahteva prosilca ima torej povsem razumno osnovo, saj imajo takšne informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilca, ampak tudi za širšo javnost. Glede na namen ZDIJZ ima tako takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Nadalje je mogoče ugotoviti, da se zahteva nanaša na sodelovanje javnega gospodarskega zavoda, ki je v lasti države in kot tak podvržen nadzoru javnosti. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom zavezancev po ZDIJZ, torej nadzor nad pravilnostjo dela, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica torej omogoča splošni nadzor javnosti nad delom organov in s tem pospešuje zavedanje njihove odgovornosti, zaradi česar je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Po mnenju IP že iz tega vidika ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa. Ni toej mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov.
• Zahteva tudi ni ne žaljiva in ne nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna. IP je namreč vpogledal v zahtevo in ugotovil, da je konkretna in korektna ter v ničemer ne kaže na to, da ima prosilec namen ovirati delo organa oziroma da gre za šikanozno zahtevo.
• Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahteve prosilca prekomerno obremenila njegovo delo in zaradi tega ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Ob tem pa IP še posebej poudarja, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa.[15]

IP po preučitvi zadeve zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo te pravice. IP torej v obravnavanem primeru zaključuje, da prosilec ni zlorabil pravice dostopa.

Pred nadaljnjo obrazložitvijo pa IP, glede na navedbe organa in prosilca o razlogih za vložitev predmetne zahteve, poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru, ni podana). Pri presoji, ali prosilec lahko pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

Predmet presoje IP so bili dokumenti, o dostopu do katerih je IP odločil v izreku te odločbe, zato jih v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno. Gre za dokumente, ki se nanašajo na logistične storitve v zvezi z zaščitno opremo, v obdobju 13. 3. 2020 – 20. 10. 2020, in jih je kot predmet zahteve prosilca prepoznal tudi organ. Ker je organ posredoval IP posamezne dokumente v več izvodih, je IP o dostopu do le-teh odločil enkrat, razen v primeru, da je zaradi lažjega razumevanje poteka korespondence presodil drugače.

Ker je organ dostop do zahtevanih dokumentov primarno zavrnil na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do te izjeme.

Izjema varstva sodnega postopka

Z navedeno izjemo lahko organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za podatek:

• ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in
• bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno. V zvezi z drugim pogojem (t.i. škodnim testom) IP poudarja, da je izjema namenjena varstvu izvedbe postopka in ne varstvu pravic prosilca, stranskih udeležencev ali organa. Ob tem IP navaja še, da je zaradi načela prostega dostopa treba dostop razlagati široko, a contrario, pa je izjeme potrebno tolmačiti ozko, kar pomeni, da se lahko v konkretnem primeru izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega sodnega postopka, in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del konkretnega sodnega postopka.

IP ugotavlja, da je pristojno sodišče …, v prvem odgovoru navedlo, da se v sodnem spisu nahaja 5 listov predmetne dokumentacije, ter da ne more podati odgovora glede morebitnega nastanka škodnih posledic v primeru razkritja predmetnih podatkov javnosti. Glede dokumentacije, ki jo je organ posredoval IP 22. 3. 2021, pa se sodišče ni izreklo o nobenem od zahtevanih pogojev te izjeme. Nedvomno torej vsa predmetna dokumentacija ni del listin, ki so bile predložene sodišču zaradi delovnega spora. V zvezi z drugim pogojem za obstoj predmetne izjeme pa IP ugotavlja, da škoda, ki bi nastala sodnemu postopku z razkritjem zahtevanih dokumentov, s strani pristojnega sodišča ni bila izkazana, oziroma sodišče ni uveljavljalo niti možnosti nastanka potencialnih škodnih posledic v primeru razkritja dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca.

IP ob navedenem poudarja, da je citirana izjema namenjena varstvu postopka in njegovi zakoniti izvedbi, zato je o škodi, ki bi lahko nastala postopku, upravičeno presojati sodišče, ki sodni postopek vodi. Dejstvo namreč je, da je IP, upoštevaje sodno prakso, v posameznih zadevah že zaprosil pristojna sodišča za mnenja, in sodišča so se v posameznih zadevah do nastanka škode, ki bi nastala zaradi razkritja zahtevanih dokumentov javnosti, tudi opredelila.

Ker … kot pristojni organ škode ni izkazalo, oziroma ni niti uveljavljalo nastanka morebitnih škodnih posledic sodnemu postopku v primeru razkritja predmetnih podatkov javnosti, IP ocenjuje, da pogoji za obstoj izjeme varstva sodnega postopka v obravnavanem primeru niso podani. Kot že navedeno, oba pogoja za obstoj te izjeme morata biti izpolnjena kumulativno, pri čemer ni izpolnjen povsem niti prvi. Ob tem IP navaja je, da gre za dokumente, ki so nastali v okviru dejavnosti organa v določenem obdobju, od pristojnega sodišča pa je odvisno, katere bo upoštevalo pri odločitvi, oziroma če sploh katere bo. Povedano drugače, dokumenti so nastali zaradi poslovne dejavnosti vseh vpletenih subjektov v določenem obdobju, kar pomeni, da se njihova vsebina ne bo več spreminjala, tudi če bo morebiti sodišče posamezne dokumente štelo kot relevantne pri presoji …. IP tako meni, da prosta dostopnost posameznih podatkov na samo odločitev sodišča ne more vplivati, saj mora sodišče pri svoji presoji izhajati iz že obstoječih dokumentov ter relevanten konkretni dejanski stan subsimirati pod ustrezne pravne norme. Ob tem pa IP pripominja še, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se … nanaša na posle z družbo …, med tem ko je predmet zahteve prosilca širši in se nanaša še na družbi ....

Organ je torej svojo odločitev utemeljil na institutu zlorabe pravice dostopa in izjemi varstva sodnega postopka, ki po oceni IP v obravnavanem primeru nista podana. Ker pa so stranski udeleženci uveljavljali izjemo poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do teh dveh izjem.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ zavrne dostop do zahtevanih podatkov, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[16] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakon, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja dokumentov nanaša na dokumente, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[17], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[18]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[19]

Upoštevaje navedene določbe o poslovni skrivnosti, določbe posredovanih aktov ter navedbe stranskih udeležencev v priglasitvi stranske udeležbe, IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče slediti navedbam stranskih udeležencev o poslovni skrivnosti. Ugotoviti namreč gre, da obsegajo zahtevani dokumenti poslovno komunikacijo glede izvedbe logističnih storitev, tudi konkretne podatke o pogojih, cenah in načinu izvedbe storitev (ponudbe, računi, …), in da gre za korespondenco med ozkim krogom ljudi, ki so sodelovali pri sklepanju ter nadaljnji izvedbi posameznega pravnega posla. Povedano drugače, posamezni dokumenti in poslovna komunikacija stranskih udeležencev predstavlja poslovno komunikacijo, ki ima za te družbe nedvomno določeno tržno vrednost, poleg tega pa se stranski udeleženci z razkritjem teh podatkov ne strinjajo. Po oceni IP so v tem delu izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost po ZPosS, vendar je treba nadalje upoštevati še tretji odstavek tega zakona.

Tudi če posamezni podatki izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti, pa IP preizkusi še, ali gre za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Gre torej za podatke, pri katerih je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani. Ob tem IP pripominja, da je tretji odstavek 6. člena ZDIJZ institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.

IP ob tem poudarja, da pojem porabe javnih sredstev ne obsega samo neposredne porabe javnih sredstev, kot to menijo stranski udeleženci. Pojem je namreč precej širši. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[20] Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Organ je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja.

Kot že navedeno, zahtevani dokumenti sicer v obravnavanem primeru ne vsebujejo samo podatkov, ki bi se nanašali na neposredno izplačilo javnih sredstev (naročilnice, računi,…), ampak se del vsebine zahtevanih dokumentov nanaša na medsebojne dogovore o porabi javnih sredstev. Tako npr. tudi iz e-sporočila z dne 3. 4. 2020 (14:01) izrecno izhaja, da bo stroške prevoza donacij plačal organ. IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri porabi javnih sredstev ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice imajo njegovi dogovori za proračun. Za zagotavljanje transparentnosti delovanja organa, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti ali pravice. In v skladu z namenom ZDIJZ je v obravnavanem primeru relevantno, da se javnost seznani z dogovori, ki so potekali med posamezniki.

Ker so stranski udeleženci navajali tudi, da obsegajo zahtevani dokumenti varovane osebne podatke, se IP opredeljuje še do te izjeme.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[21]. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[22], v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP po pregledu dokumentov ugotavlja, da zahtevani dokumenti obsegajo osebne podatke, in sicer imena in priimke posameznih fizičnih oseb, njihove zaposlitve oziroma funkcije, izjave oziroma komunikacijo, telefonske številke, naslove e-pošte, podpise, zasebne razloge odsotnosti,…

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih dokumentov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

1. Pri elektronski komunikaciji gre nedvomno za osebne podatke, treba pa je ugotoviti, ali gre za varovane osebne podatke. Iz prakse IP in tudi iz sodne prakse izhaja[23], da »elektronska komunikacija« ne pomeni nujno avtomatičnega zaključka, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma da je ugotovitev, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave. V obravnavanem primeru je organ elektronska sporočila, ki so predmet presoje IP, prepoznal kot dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Povedano drugače, predmet presoje so dokumenti v zvezi s porabo javnih sredstev in se nanašajo na zaščitna oziroma medicinska sredstva. IP je vpogledal v predmetna elektronska sporočila in ugotovil, da gre nedvomno za »poslovno« komunikacijo, povezano z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in s porabo javnih sredstev. Ustrezno pravno podlago za njihovo posredovanje javnosti predstavlja točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje IP poudarja, da sama ugotovitev, da gre za »poslovno« komunikacijo, nujno še ne pomeni, da v teh elektronskih sporočilih ne more biti vsebine, ki jo je mogoče obravnavati kot zasebno komunikacijo in ki kot taka predstavlja varovane osebne podatke. To zlasti velja takrat, ko avtor sporočila poda neka lastna stališča oziroma mnenja, če seveda ta nimajo neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb in niso del oblastnega akta ali uradne odločitve (npr. odločbe, pogodbe, ipd.). IP ugotavlja, da tega v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti. Ker gre torej za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca ter porabo javnih sredstev, je treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot specialna določba posega v osebne podatke in tudi druge izjeme, ne samo v primeru podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca temveč tudi, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. IP, z vpogledom v predmetna sporočila, ugotavlja tudi, da so predmet zahteve v obravnavanem primeru tudi elektronska sporočila stranskih udeležencev. Torej tudi, če so bila elektronska sporočila poslana s strani zunanjih sodelujočih in so povezana s porabo javnih sredstev, predstavlja pravno podlago za razkritje vsebine sporočil in s tem osebnih podatkov, 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za razkritje podatkov o imenih in priimkih, pa tudi zaposlitvi, ki so navedeni v elektronskih sporočilih, tako ni pogoj, da mora biti ta oseba javni uslužbenec, ampak je ključno, da je oseba navedena v povezavi porabo javnih sredstev, kot je to podano v obravnavanem primeru. Te osebe tako ne morejo pričakovati varovanja svojih osebnih podatkov. Ko govorimo o transparentnosti dela organov, se ta ne nanaša samo na javne uslužbence ali javne funkcionarje, temveč na vse osebe, ki so bile kakorkoli vključene v postopke porabe javnega denarja, saj je le na tak način zagotovljen ustrezen nadzor javnosti nad gospodarno porabo javnega denarja in preprečevanjem korupcije. Posledično gre v tem delu za dokumentacijo, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ker pa je s porabo javnih sredstev povezana zgolj sama vsebina sporočil, ne pa tudi elektronski naslovi in telefonske številke ter naziv/funkcija posameznika, IP ugotavlja, da ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje oziroma prost dostop, ampak gre v tem delu za varovane osebne podatke. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[24] Če upravljavci osebnih podatkov sami objavijo podatke, to pomeni, da so skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sami presodili, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. Povedano drugače, tudi v obravnavanem primeru podatki o elektronskih naslovih javnih uslužbencev in drugih fizičnih oseb ter njihove direktne telefonske oziroma mobilne številke, nazivi/funkcije niso prosto dostopne informacije, če niso prosto objavljeni (kot npr. pri predstavnikih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Veleposlaništva RS v Pekingu, pa v delu pri predstavniku družbe .…).
2. Niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen; podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[25], Zakona o poslovnem registru[26] in Zakona o sodnem registru[27].
3. Niso varovani podatki o imenu, priimku in podpisu fizičnih oseb na certifikatih. IP ob tem poudarja, da certifikati izkazujejo kakovostno raven izdelka ter skladnost izdelka z normativnimi akti in standardi. Zakon o standardizaciji (ZSta-1)[28] v 24. členu določa, da se skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti. Podpisniki certifikatov torej opravljajo posebno službo in zato njihovih podatkov ni mogoče šteti za varovane osebne podatke. Izdajatelj certifikata namreč s svojim podpisom jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost, da proizvod, za katerega se izdaja certifikat, ustreza določenim tehničnim standardom in karakteristikam. Po oceni IP tako imena in priimki podpisnikov certifikatov predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Šele na ta način je mogoče preveriti, ali je certifikat podpisala oziroma izdala za to usposobljena oseba, ki je v tej vlogi tudi podpisana, kar daje certifikatu značaj verodostojne listine.
4. Ni podane pravne podlage za razkritje imena in priimka fizične osebe kot donatorja.

Ker so predmet zahteve podatki, ki se nanašajo na zaščitno in medicinsko opremo, nabava oziroma pridobitev katere je bila v preteklem letu še posebej aktualna, in še vedno je, se IP opredeljuje še do testa interesa javnosti.

Test interesa javnosti

Iz določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonsko določenih primerih, med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov. Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ.

Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Javni interes se kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah ter omogočajo informirano javno razpravo o pomembnih temah v javnem interesu. Pomembna korist, ki se jo zasleduje, je zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pri izvajanju testa javnega interesa je torej treba upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo.

Prava javna razprava o pomembnih temah v javnem interesu je torej mogoča le, če je javnost podkrepljena z informacijami, ki ji omogočajo dejansko (in ne le navidezno) sodelovanje pri javni razpravi. Ustavno sodišče je tako sprejelo stališče, da se sodišče v posamični zadevi lahko v tehtanju javnega interesa spusti v oceno o tem, ali bi razkritje informacije »pripomoglo k pravi, vsebinski transparentnosti«.[29] Zgolj prava, vsebinska transparentnost omogoča javnosti, da sodeluje v razpravah, ki so v širšem javnem interesu. Za informirano javno razpravo o neki zadevi je izjemnega pomena tudi, da javnost razpolaga s točnimi in zanesljivimi informacijami, kar je večkrat poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.[30]

IP ugotavlja, da se dokumenti nanašajo na družbeno pomembne teme, kot sta javno zdravje in poraba javnih sredstev. Ugotavlja tudi, da je o nabavi zaščitne in medicinske opreme tekla oziroma teče široka družbena razprava in da so nadzor v zvezi s tem vršili oziroma vršijo tudi posamezni državni organi, kot je Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad. IP prav tako ugotavlja, da je bila v Državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19. Povedano drugače, nabava zaščitne opreme je torej tudi del parlamentarne razprave. Prav tako je v javnosti odmevala odpoved delovnega razmerja uslužbencu organa…

IP je tako ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je v obravnavanem primeru podan tudi javni interes za razkritje podatkov o tem, med kom vse in kako je potekala komunikacija oziroma dogovori v zvezi z zaščitno oziroma medicinsko opremo, torej tudi o tem, kdo vse je bil obveščen, katere listine so spremljale pošiljke,... Pri tem je IP upošteval naslednje argumente:

• Postopke nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2 je revidiralo Računsko sodišče, med drugim je tako presojalo poslovanje organa in Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je imela pomembno vlogo, in s tem tudi poslovanje organa z družbama .... Računsko sodišče je ob koncu revizije izdalo revizijsko poročilo Učinkovitost nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2, št. 320-8/2020/98 z dne 17. 3. 2021.[31] Kot izhaja iz navedenega poročila, je Računsko sodišče pri izvedbi revizije upoštevalo izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme, ki so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga in pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme ter hkrati v pomanjkanju informacij o tem, ali in kako hitro ter v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati stopnjo in obseg obolevnosti ter smrtnosti prebivalcev zaradi COVID-19 v Sloveniji. Kljub upoštevanju izrednih okoliščin pa Računsko sodišče meni, da Vlada, MZ, MGRT, MORS in organ (vsak v okviru svojih pristojnosti) pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti. Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo neučinkovitost njihovih ravnanj (vsakega v okviru svojih pristojnosti), ki se je odražala tako pri ocenjevanju potreb po zaščitni in medicinski opremi kot tudi pri postopkih nabav zaščitne in medicinske opreme.
• V javnosti je tekla oziroma še teče širša družbena razprava na temo nabave zaščitne in medicinske opreme, npr:

https://mariborinfo.com/comment/177867  

https://www.rtvslo.si/slovenija/nabava-zascitne-opreme-uvedenih-21-preiskav-zoper-8-uradnih-oseb/545742

https://mariborinfo.com/comment/177867

https://www.dnevnik.si/1042927987

https://www.zurnal24.si/slovenija/kriminalisti-ze-obiskali-rtv-in-iskali-posnetek-345888

https://savinjska.info/npu-vodi-predkazenski-postopek-in-preiskuje-primere-domnevnih-nepravilnosti-pri-nabavah-zascitne-opreme/

https://pozareport.si/post/543875/napacna-tarca

https://www.primorske.si/2020/04/24/preiskavo-sumov-nepravilnosti-pri-nabavah-zascitne

https://radio.ognjisce.si/sl/226/novice/31518/jan-a-in-piv-eva-kriti-na-do-poro-anja-medijev.htm

https://insajder.com/slovenija/razkrivamo-v-sloveniji-prodajajo-maske-z-gumicami-iz-serviet-v-srbiji-pa-prave-maske

https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinska-oprema-z-vprasljivo-dokumentacijo/ 

https://casoris.si/kriminalisti-preiskujejo-nakup-ventilatorjev-minister-hojs-odstopil/

https://www.sta.si/2844178/kpk-bo-zaradi-suma-krsitve-integritete-pri-nabavah-zascitne-opreme-preiskovala-tudi-pocivalska-in-galeta

https://www.dnevnik.si/1042946305

https://www.sta.si/2880221/racunsko-sodisce-vlada-ministrstva-in-zavod-za-blagovne-rezerve-pri-nabavah-zascitne-in-medicinske-opreme-niso-bili-ucinkoviti

https://www.dnevnik.si/1042953474/slovenija/vesel-policija-se-ni-odzvala-na-naznanitev-sumov-glede-nabave-opreme

https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/108576-policija-aktivno-in-prednostno-preiskuje-sume-kaznivih-dejanj-povezanih-z-nabavo-zascitne-opreme-odziv

https://megafon.si/slovenija/racunsko-sodisce-vlada-ministrstva-in-zavod-za-blagovne-rezerve-pri-nabavah-zascitne-in-medicinske-opreme-niso-bili-ucinkoviti/

https://www.regionalobala.si/tag/popravljani-ukrepi

https://net-tv.si/racunsko-sodisce-nabava-zascitne-opreme-ni-bila-ucinkovita/

https://www.koroskenovice.si/novice/pristojni-organi-pri-nabavah-zascitne-opreme-po-ugotovitvah-racunskega-sodisca-niso-bili-ucinkoviti/

https://www.delo.si/novice/slovenija/dz-danes-o-revizijskem-porocilu-glede-nabav-zascitne-opreme/

https://www.rtvslo.si/slovenija/kako-so-se-bolnisnice-oskrbele-z-zascitno-opremo-ob-zacetku-epidemije/576556 ...

• O nabavi zaščitne in medicinske opreme je tekla in še teče parlamentarna razprava:
• Državni zbor se je na 37. izredni seji 14. 5. 2020 seznanil s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo[32], ter sprejel Sklep o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Republiki Sloveniji uspešen spopad z njo[33]
• Nakup zaščite opreme je bil del razprave poslancev tudi na 47. izredni seji 2. 11. 2020.[34]
• Državni zbor je 14. 7. 2020 odredil Preiskovalno komisijo o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 od 1. 2. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave, ki je še v teku.[35]
• V zvezi z nabavo zaščitne in medicinske opremo so bila sprožena tudi poslanska vprašanja.[36]
• Domnevne nepravilnosti pri nabavah zaščitnih oziroma medicinskih sredstev je začel že v lanskem letu preiskovati tudi Nacionalni preiskovalni urad, informacije pa je zbirala tudi Policija.[37]
• Za pravilno in celovito seznanitev javnosti s podatki o porabi javnih sredstev v zvezi z nabavo zaščitne in medicinske opreme, kar vključuje tudi donacije, je v javnem interesu, da se razkrijejo zahtevani podatki. Ob tem IP poudarja, da je v interesu javnosti, da v demokratični družbi razpolaga z nepristranskimi, objektivnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko informirano odloča v/o javnopravnih zadevah in tudi vrši nadzor nad porabo javnih sredstev, kar je v skladu s 3. in 39. členom Ustave. Tudi o donacijah je bilo namreč govora v javnosti, zato je transparentnost podatkov o tem po oceni IP prav tako relevantna za javnost.[38] Še posebej glede na dejstvo, da se v javnosti ves čas pojavljajo očitki o netransparentnem in negospodarnem ravnanju v zvezi z zaščitno in medicinsko opremo.[39] Za javni diskurz je še kako pomembno, da temelji na verodostojnih dejstvih v čim večji meri. Pri tem je posebnega pomena tudi dejstvo, da postopki pri predmetnih dokumentih niso bili izpeljani v okviru javnega naročanja.
• Da je bil Okvirni sporazum o izvajanju logističnih storitev sklenjen z družbo v državni lasti, ki je tudi edini lastnik družbe … in večinski lastnik družbe …. Ugotoviti pa je tudi, da iz 11. člena tega sporazuma izhaja, da se šteje za pravno zavezujočo tudi elektronska komunikacija s strani pooblaščenih oseb.
• V predmetni zadevi je odločilnega pomena tudi časovni faktor. Prosilec zahteva dokumente iz preteklega leta. Povedano drugače, predmetni dokumenti se nanašajo na storitve, ki so že bile izvedene.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa IP pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se posamezni podatki zavarujejo zaradi varovanja poslovnih skrivnosti (kot npr. okvirni dogovori vpletenih subjektov z donatorjem glede logistike, spremljajoče listine posameznih pošiljk zaščitne oziroma medicinske opreme) oziroma osebnih podatkov (npr. kdo je bil s komunikacijo seznanjen, pri kateri družbi je zaposlena fizična oseba, ki je bila del komunikacije v zvezi z zaščitno ozirom medicinsko opremo). Razen v delu varovanih osebnih podatkov, ki pa po oceni IP za samo transparentnost dela organa niso relevantni in tudi niso objavljeni, kot že predhodno utemeljeno (telefonske št., naslovi e-pošte, delovno mesto), in kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Delni dostop

Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t.i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[40] (19. člen). Ker je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do posameznih zahtevanih podatkov oziroma dokumentov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP je namreč pritožbo zavrnil zaradi varstva določenih osebnih podatkov, in ne zaradi izjeme varstva sodnega postopka kot je to storil organ.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[41] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US,10/17, 16/19 – ZNP-1 in 70/19 – odl. US.

[2] https://www.enarocanje.si/objavaPogodb/PogodbaDetajli.aspxlDPogodbeZaceten=151254

[3] Uradni list RS, št. 22/19.

[4] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[5] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016 in št. II U 214/2016.

[6] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[7] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[8] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[9] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[10] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[11] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[12] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[13] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[14] V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«.

[15] Npr. sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.

[16] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[17] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[18] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[19] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[20] Tako tudi sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka), št. I U 1125/2017-62 in št. I U 1544/2018-51.

[21] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[22] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[23] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1551/2011 z dne 18. 1. 2012.

[24] Npr. odločba IP št. 090-267/2017.

[25] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[26] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[27] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.

[28] Uradni list RS, št. 59/99.

[29] Sodbi Ustavnega sodišča U-I-201/14-14 in U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015.

[30] Odločitev ESČP v zadevi Guseva v. Bulgaria (odst. 37 in 53) in v zadevi Társaság a Szabadságjogokért v. Hungary (odst. 27).

[31] https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/ZascitnaOprema/ZascitnaOprema2020_RSP_RevizijskoP.pdf

[32] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=VIII&type=sz&uid=DB5E03A5F00EB2E1C12585EA00401AED

[33] Uradni list RS, št. 72/20.

[34] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=VIII&type=sz&uid=BC933B6C0BA6A3F3C1258695002B504E

[35] Uradni list RS, št. 100/20.

[36] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pvp/!ut/p/z1/jZBNC4JAEIZ_iwevO-NHpt3WAkHrUCHaXkJlU8F1RbcW-vXZMShp5jTwPC-8AwxyYH3xaOtCtbIvuvm-MO8aBwmNk8jCyD6t8Lizw8MZHdymNmRLgBsisH98_DH0T38BYMvxMbC2FERXgiBx_SBwfD-w5vXQstfv_rQvHb8GNvIbH_lI7uP8lkapYdqYaKLWmtRS1h0nlRQmflMaOSnIP0kYRJrmzz3PqGG8AOq5yyg!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/

[37] https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/103797-policija-ze-od-zacetka-aprila-intenzivno-zbira-informacije-od-danes-pa-tudi-npu-vodi-predkazenski-postopek-in-preiskuje-primere-domnevnih-nepravilnosti-pri-nabavah-zascitne-opreme

[38] https://www.dnevnik.si/1042925991

https://ptujinfo.com/novica/slovenija/skupina-katere-del-je-...-z-donacijo-sloveniji-v-visini-500000-dolarjev

https://mbreport.si/izpostavljeno/...-njegovi-lastniki-sloveniji-donirali-za-pol-milijona-dolarjev-zdravstvene-opreme/

[39] https://www.delo.si/novice/politika/vladi-ocitajo-netransparenten-in-negospodaren-nakup-ograje-na-meji.html

https://www.rtvslo.si/slovenija/sporni-nakup-zicnate-ograje-minister-poklukar-odredil-revizijo-postopkov-nabave/482028

https://www.vecer.com/po-pravnomocnosti-sodbe-minis-pet-let-ne-sme-sodelovati-na-javnih-razpisih-6689064

[40] Uradni list RS, št. 24/2016.

[41] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.