prosilec - Srednja trgovska šola Ljubljana

Datum: 17.05.2021
Številka: 090-52/2021
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Ali gre za zlorabo pravice, Osebni podatek, Ali gre za inf. javnega značaja

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, pa tudi iz razlogov, da vsi zahtevani podatki ne izpolnjujejo pogojev za informacije javnega značaja, da gre za varovane osebne podatke in da zahteva prosilca v delu ni specificirana. IP je v pritožbenem postopku najprej ugotovil, da zahteva prosilca v obravnavanem primeru ni šikanozna. Nato je ugotovil, da je zahteva prosilca dovolj specificirana ter se opredelil do pojma informacije javnega značaja, podrobneje tudi do delovnega področja organa. Ugotovil je, da organ z delom zahtevanih podatkov razpolaga v materializirani obliki, v delu pa ne. Ugotovil je tudi, da je podana zakonska podlaga za obdelavo zahtevanih podatkov, in sicer ZSPJS in ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-52/2021/13

Datum: 17. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 9. 2020. 2. 2020, zoper odločbo SREDNJE TRGOVSKE ŠOLE LJUBLJANA, Poljanska 28a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-68/2020-2 z dne 3. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

Pritožbi prosilca z dne 17. 9. 2020 se delno ugodi in se odločba SREDNJE TRGOVSKE ŠOLE LJUBLJANA, št. 090-68/2020-2 z dne 3. 9. 2020, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu fotokopije naslednjih dokumentov:

dogovorov o povečanem obsegu dela v šolskem letu 2016/2017:

št. 11-1/2016, št. 11-2/2016, št. 11-3/2016, št. 11-4/2016, št. 11-5/2016, št. 11-7/2016, št. 11-8/2016, št. 100-23/2017, št. 100-347/2016, št. 100-2/2017/ od zaporedne št. 1 do 23 ter št. 100-7/2017 od zaporedne št. 1 do 18,

na način, da prekrije vse podatke, razen glave dokumenta, številke in datuma dokumenta, pravne podlage za izplačilo, podatkov o organu ter imenu in priimku javnega uslužbenca, naslovu dokumenta, podatkov o šolskem letu, javnem uslužbencu ter o vrsti dodatnega dela in obsegu le-tega v besedilu posameznega dokumenta, in podatkov o podpisnikih posameznih dogovorov;

dogovorov o povečanem obsegu dela v šolskem letu 2017/2018:

št. 100-208/2017 od zaporedne št 1 do 14 in št. 100-207/2017 od zaporedne št. 1 do 24,

dogovorov o povečanem obsegu dela v šolskem letu 2018/2019:

št. 100-214/2018 od zaporedne št 1 do št. 22 in št. 100-213/2018 od zaporedne št. 1 do št. 29,

dogovorov o povečanem obsegu dela v šolskem letu 2019/2020, in sicer št. 100-292/2019 od zaporedne št. 1 do št. 10, na način, da prekrije vse podatke, razen glave dokumenta, številke in datuma dokumenta, pravne podlage za izplačilo, podatkov o organu ter imenu in priimku javnega uslužbenca, naslovu dokumenta, podatkov o šolskem letu, javnem uslužbencu ter o vrsti dodatnega dela in obsegu le-tega v besedilu posameznega dokumenta, in podatkov o podpisnikih posameznih dogovorov;
tabele s podatki o izplačanem povečanem obsegu dela za šolsko leto od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017, na način, da prekrije vse podatke o posameznih javnih uslužbencih in skupnem izplačilu le-tem, razen podatkov o imenu, priimku in višini izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javni uslužbenki …;
tabele s podatki o izplačanem povečanem obsegu dela za šolsko leto od 1. 9. 2017 do 31. 8. 2018, na način, da prekrije vse podatke o posameznih javnih uslužbencih in skupnem izplačilu le-tem, razen podatkov o imenu, priimku in višini izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javni uslužbenki …;
tabele s podatki o izplačanem povečanem obsegu dela za šolsko leto od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019, na način, da prekrije vse podatke o posameznih javnih uslužbencih in skupnem izplačilu le-tem, razen podatkov o imenu, priimku in višini izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javni uslužbenki …;
sklepov o plačilu delovne uspešnosti za povečan obseg dela … za šolsko leto 2019/2020, in sicer za obdobje od 1. 9. 2019 do 31. 11. 2019, na način, da prekrije vse podatke, razen glave dokumenta, datuma dokumenta, naslova dokumenta, imena in priimka javne uslužbenke ter višine izplačila delovne uspešnosti za povečan obseg dela v besedilu dokumenta, ter podpisu zakonite zastopnice organa.«.

V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 20. 12. 2019 zahteval:

pogodbe o povečanem obsegu dela za zaposlene za šolska leta 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20, oziroma podatke, iz katerih bo razvidno, kateri zaposleni so imeli povečan obseg dela v omenjenem obdobju, za katera dela in v kakšnem obsegu;
podatke o vseh izplačilih, ki jih je delavka … prejela poleg osnovne plače v šolskih letih 2016/17, 2017/18, 2018/19 2019/20, ter njene pogodbe o delu, podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, ipd..

Kot način seznanitve je navedel fotokopije oziroma posredovanje na navedeni e-naslov.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-388/2019-3 z dne 22. 1. 2020, v celoti. V zvezi z zahtevanimi pogodbami o povečanem obsegu dela je navedel, da ne obstajajo, zato jih prosilcu ne more zagotoviti. Zahtevo za posredovanje podatkov o povečanem obsegu dela pa je zavrnil, ker ne predstavlja v nobenem primeru zahteve za posredovanje informacije v skladu z določbo 4. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da pri organu ne obstaja dokument, ki bi vseboval podatek o tem »kateri zaposleni so imeli povečan obseg dela v omenjenem obdobju, za katera dela in v kakšnem obsegu«. Organ za vodenje takšne evidence nima zakonske podlage, zaradi česar bi bilo vodenje takšnega dokumenta/evidence/registra protipravno z vidika načela najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov v skladu s Splošno uredba o varstvu podatkov[1]. Tudi pri zahtevi za posredovanje podatkov o vseh izplačilih delavki … je poudaril, da je lahko predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja samo obstoječa informacija. Tudi v tem delu zahteve je ugotovil, da ne obstaja dokument (informacija), ki bi vseboval zahtevane podatke. Organ za vodenje takšne ločene izplačilne evidence vsekakor nima zakonske podlage, zaradi česar bi bilo vodenje takšnega dokumenta/evidence/registra protipravno z vidika načela najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Glede zahteve za posredovanje pogodbe o delu, podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, ipd., pa je navedel, da nasprotuje namenu ZDIJZ. Kot razume zahtevo organ, prosilec zahteva predložitev drugopisov vseh pogodb o delu, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb in podobno, torej vseh pravnih poslov, ki jih je sklenil organ, za izvršitev tega dela zahteve pa bi organ potreboval najmanj 2 meseca delovnih ur najmanj ene osebe, saj je bil ustanovljen pred 21 leti. Večina dokumentacije je arhivirane, veliko dokumentacije, v skladu z računovodskimi standardi, ne obstaja več. Organ tako šteje, da bi izpolnitev te zahteve (brez navedbe razloga, ki bi kakorkoli utemeljeval kakršenkoli interes prosilca) pomenila za organ nepremostljivo breme, oziroma bi onemogočila poslovanja organa za najmanj 2 meseca, kar pa je za organ popolnoma nesprejemljivo.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 5. 2. 2020. O pritožbi je nato odločil IP, ki je zadevo z odločbo št. 090-47/2020/3 z dne 10. 3. 2020 vrnil organu v ponovno odločanje.

Organ je nato odločil z odločbo št. 090-68/2020-2 z dne 3. 9. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) in zahtevo prosilca ponovno v celoti zavrnil. Navedel je, da je v ponovljenem postopku ponovno vpogledal v zahtevo prosilca, v veljavno pravno zakonodajo, sodno prakso in preostale sodne listine. Še posebno skrbno je pretehtal vsebino podanih zahtev prosilca z vidika formalnega izpolnjevanja pogojev po ZDIJZ v zvezi z delom organa ter pretehtal vse argumente in usmeritve, ki jih je v odločbi št. 090-47/2020/3 z dne 10. 3. 2020 podal IP. Pridobil je tudi mnenje pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov organa (in drugih izobraževalnih institucij), ki je 13. 8. 2020 podal odgovor, da zahtevani podatki ne predstavljajo informacij javnega značaja in da bi bila delitev zahtevanih osebnih podatkov prosilcu protipravna, brez pravne in dejanske podlage ter bi kot taka predstavljala kršitev zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov. Prosilec namreč zahteva posredovanje podatkov, ki se nanašajo na določene ali določljive javne uslužbence, zaposlene pri organu, ter da področje osebnih podatkov v Republiki Sloveniji urejata Splošna uredba o varstvu podatkov in Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[2]. V razmerju med zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in s področja dostopa do informacij javnega značaja je v zvezi z vprašanjem obravnave osebnih podatkov ter pravic in obveznosti imetnikov v zvezi z navedenim, zakonodaja s področja varovanja osebnih podatkov nedvomno predstavlja specialno zakonodajo. Še posebno to velja v razmerju do prizadetih oseb, tj. oseb, katere osebne podatke obravnava določena zahteva. Za presojo upravičenosti zahteve je tako organ ugotavljal, ali specialna zakonodaja s področja varovanja osebnih podatkov dopušča delitev določenega podatka. Pri tem je izpostavil določbe prve točke 4. člena, 5. člena in prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Po mnenju organa v obravnavanem primeru ni izkazane nobene izmed predpostavk iz prvega odstavka 6. člena navedene uredbe. Poudaril je, da prosilec ni izkazal nikakršne zakonske podlage, ki bi mu omogočala zbiranje in obdelavo zahtevanih osebnih podatkov, tj. podatkov o pogodbenih odnosih med javnimi uslužbenci, ki niso člani sindikata. Posredovanje osebnih podatkov v obdelavo brez pravne podlage in obdelava osebnih podatkov o javnih uslužbencih na strani prosilca brez pravne podlage predstavlja hudo kršitev Splošne uredbe o varstvu podatkov. Organ je ob tem navedel še stališče pooblaščene osebe za varstvo podatkov, ki je jasno navedel, da:

sindikat nima pravice zahtevati, kaj šele zbirati osebne podatke o posamezniku in o višini prejemkov iz delovnega razmerja, ne glede na to, ali gre za podatke o rednem delu ali o povečanem obsegu dela;
sindikat nima zakonskih pooblastil za pridobivanje takšnih podatkov ali za spremljanje izvrševanja kolektivne pogodbe ali ustvarjanje in vodenje baze podatkov, na podlagi katerih bi smel ustvarjati ali obdelovati osebne podatke zaposlenih;
zahtevani podatek ni informacija javnega značaja;
delavca oziroma javnega uslužbenca ni dopustno niti vprašati, kaj šele posredovati njegove osebne podatke prosilcu, ki za to nima zakonske podlage, kar pa seveda ne velja za organe nadzora, ki imajo za pridobitev podatkov zakonsko podlago.

Že upoštevaje navedeno je treba zahtevo prosilca zavrniti v celoti. V zvezi z odločanjem o zahtevi z vsebinskega vidika pa je organ navedel, da je po ZDIJZ zavezan po prvemu odstavku 1. člena. Pojem informacije javnega značaja je tako presojal z vidika določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo ima tako naravo informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ samo tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v ustrezni obliki, pri tem pa ni pomembno, kako je pridobljena. V nadaljevanju je izpostavil še določbe prvega in petega odstavka 5. člena ZDIJZ ter prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V kolikor je torej podana katera koli izmed teh okoliščin, je treba zahtevo zavrniti v celoti. Na tem mestu je organ navedel, da vsebuje zahteva le opisne opredelitve želenih informacij brez konkretnih opredelitev informacij, ki so z vidika formalnih pogojev po ZDIJZ pomanjkljivo specificirane/opredeljene. Organ soglaša z namenom ZDIJZ, opredeljenim v 2. členu zakona, poudaril pa je, da lahko v vsakem primeru podane zahteve, posebej zahteve, ki se nanaša na posamezne javne uslužbence/fizične osebe, in ko gre za podatke, ki predstavljajo del pogodbenega odnosa javnih uslužbencev, pride do nedopustnih posegov v sfero zasebnosti javnega uslužbenca. Pri tehtanju vsebine zahteve je tako treba presojati sorazmernost med formalizacijo zahteve in morebitnimi negativnimi posledicami, ki bi jih razkritje povzročilo, v kolikor bi se zahteva presojala preširoko. Pripomnil je, da niso in ne morejo biti vsi podatki o poslovanju javnega zavoda javni. Če bi bili in če bi zakonodajalec to želel, bi to določil z jasnim zakonskim določilom, česar pa ni storil, zato je organ odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Organ je nato opravil še vsebinsko presojo posameznih zahtevanih podatkov, z vidika določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ:

Pogodbe o povečanem obsegu dela za zaposlene za šolska leta 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20 ne obstajajo, ker pogodba ni podlaga za povečan obseg dela. Ker torej zahtevane pogodbe ne obstajajo, jih organ ne more zagotoviti in omogočiti prosilcu dostopa do le-teh. Predmet zahteve so lahko namreč le informacije, ki so že obstoječe, novih informacij pa organ ni dolžan (niti upravičen) proizvesti. Dodal pa je še, da gre v primeru pogodbe (običajno in jezikovno logično) za dvostranski pravni posel, ki ga organ v nobenem primeru ne bi mogel izvesti sam. Ker torej organ z zahtevanimi pogodbami ne razpolaga (zahtevana informacija ne obstaja), je potrebno zahtevo zavrniti v celoti.
Tudi v zvezi z zahtevanimi podatki, iz katerih bo razvidno, kateri zaposleni so imeli povečan obseg dela v omenjenem obdobju, za katera dela in v kakšnem obsegu, je organ navedel, da je lahko predmet zahteve samo obstoječa informacija, tj. informacija, ki vsebinsko in formalno zadosti kriterijem ZDIJZ. Zahteva na posredovanje »podatka« po mnenju organa v nobenem primeru ne predstavlja zahteve za posredovanje informacije v skladu z določbo 4. člena ZDIJZ. Podatek namreč ne izpolnjuje formalne zahteve za informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ (da bi bil sam po sebi v obliki dokumenta). Ne glede na to, pa je organ opravil tudi vsebinsko presojo. Ugotovil je, da pri organu takšen dokument ne obstaja. Organ za vodenje takšne evidence nima zakonske podlage, zaradi česar bi bilo vodenje takšnega dokumenta/evidence/registra protipravno z vidika načela najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Kot že navedeno, v skladu z jasno sodno prakso so predmet zahteve samo informacije, ki so obstoječe. Novih informacij organ, zaradi podane zahteve, ni dolžan proizvesti. Ker torej organ z zahtevano informacijo ne razpolaga (zahtevana informacija ne obstaja), je potrebno zahtevo zavrniti v celoti. Organ namreč z dokumentom, ki bi obsegal zahtevane podatke na enem mestu, ne razpolaga, saj takšnega tipa dokumenta na podlagi veljavne zakonodaje ni dolžan voditi. Prav tako ne razpolaga z zadevo, dosjejem ali dokumentom, ki bi vseboval vse zaprošene podatke na način, da bi se jih lahko enostavno pridobilo. Tudi IP je v svoji odločbi št. 090-47/2020/3 z dne 10. 3. 2020 izrecno navedel, da organ ni dolžan ustvarjati, pridobiti ali vzpostavljati dokumentov ter ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, pripravljati analiz in podobno. Po mnenju organa pa je IP v odločbi napačno zaključil, da dokumenti že obstajajo, in to zgolj na podlagi dejstva, ker so bile s strani organa posredovane nekatere informacije, kar naj bi izhajalo iz Zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0611-74/2017/41 z dne 27. 11. 2017. Ob tem je IP spregledal bistveno razliko med obveznostjo sodelovanja organa v inšpekcijskem nadzoru in obveznostjo, ki jo nalaga ZDIJZ. Vsak organ mora v postopku inšpekcijskega nadzora storiti vse, kar je v njegovi moči, da inšpekcijskemu organu preda vse informacije in pojasnila, v skladu s 43.c členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS)[3]. V nadaljevanju je organ navedel še, da bi moral vložiti nesorazmerno veliko dela, da bi vse zahtevane podatke zbral na enem mestu, kar je povsem v nasprotju z določili ZDIJZ. Takšna zahteva bi namreč terjala najmanj dva meseca delovnih ur najmanj ene osebe. V obdobju, ki je predmet zahteve, je imel namreč organ v povprečju 47 zaposlenih delavcev, pri čemer se zahteva nanaša na 4 leta. Zahteva se torej nanaša na 48 mesečno obdobje in če se to število pomnoži s številom delavcev, bi moral organ v tem primeru pregledati skupaj približno 2304 mesečno obdobje in za zadevne mesece fotokopirati dokumentacijo. Če bi v konkretnem primeru dokumentacija obstajala, to pomeni, da bi se organ bistveno obremenil z delom. IP je sicer v odločbi št. 090-47/2020/3 z dne 10. 3. 2020 zapisal, da je dolžan organ zagotoviti sredstva in kader, da izpolni zakonske obveznosti iz naslova dostopa do informacij javnega značaja, in da razlog za zavrnitev ne more biti enormno število zahtevanih dokumentov, vendar je bistveni razlog za zavrnitev zahteve prosilca zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Slednje organ pojasni v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe.
V zvezi z zahtevo za posredovanje »podatkov o vseh izplačilih, ki jih je delavka … prejela poleg svoje osnovne plače v šolskih letih 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20, pa je organ prav tako poudaril, da je lahko predmet zahteve le obstoječa informacija. Zahteva na posredovanje »podatka« po mnenju organa v nobenem primeru ne predstavlja zahteve za posredovanje informacije v skladu z določbo 4. člena ZDIJZ. Podatek namreč ne izpolnjuje formalne zahteve za informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ (bi bil sam po sebi v obliki dokumenta). Ne glede na to, pa je organ tudi pri teh podatkih opravil tudi vsebinsko presojo. Ugotovil je, da pri organu takšen dokument ne obstaja. Organ za vodenje takšne evidence nima zakonske podlage, zaradi česar bi bilo vodenje takšnega dokumenta/evidence/registra protipravno z vidika načela najmanjšega obsega obdelave osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Kot že navedeno, v skladu z jasno sodno prakso so predmet zahteve samo informacij, ki so obstoječe. Novih informacij organa, zaradi podane zahteve, ni dolžan proizvesti. Poudaril je še, da tega podatka ne more pridobiti niti iz obstoječih evidenc o izplačilih posameznim zaposlenim.
V zvezi z zahtevo za posredovanje »fotokopij pogodb o delu, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb, ipd.« pa je navedel, da je nespecificirana in zato ne more biti predmet varstva po ZDIJZ. Organ tako ne more izpolniti obveznosti, saj ne more preverjati obstoja razlogov po ZDIJZ za vsak posamezni dokument.

Glede utemeljitve zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja pa je organ izpostavil, da gre v obravnavanem primeru za zahtevo šikanoznega značaja. Primarno organ izpostavlja, da želi prosilec s predmetno zahtevo zasipati organ z delom, kot je navedel že predhodno. Poleg tega pa je izpostavil še, da je v preteklosti prišlo do šikaniranja v zvezi z izplačili javni uslužbenki …. Pri tem je organ navedel ugotovitve iz Zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0611-74/2017/41 z dne 27. 11. 2017 ter določbe Zakona o delovnih razmerjih. Z zahtevo se prosilec dejansko osredotoča zgolj na eno osebo in to je zopet ista oseba, ki je bila v preteklosti po navedbah organa izpostavljena negativnim, sramotilnim in žaljivim izjavam. Pri tem pa po mnenju organa ni zanemarljivo, da je prosilec sindikat, katerega imenovana ni članica. Nadalje organ meni, da v oči bode dejstvo, da prosilec zgolj navidezno zahteva podatke drugih oseb, pri čemer ga ne zanima, koliko (izplačila) so prejele druge osebe iz naslova povečanega obsega dela. Za druge osebe ga zgolj zanima dejstvo, ali so opravljale dodatno delo in v kakšnem obsegu. Da je imenovana javna uslužbenka negativno izpostavljena, izhaja torej iz jasne zahteve prosilca, da ga glede višine izplačil zanimajo zgolj podatki o imenovani, pa tudi iz njegovega pojasnila pritožbe zoper odločbo z dne 5. 2. 2020 (str. 11). Če bi prosilec resnično želel primerjati plače zaposlenih, bi to vključil v zahtevo. Dejstvo, da se izpostavlja le plača imenovane, tako za organ pomeni jasen znak, da se očitno šikanira točno določeno delavko iz razloga …. Prosilec je tudi izrecno zapisal, da je nedopustno, da bi imela imenovana …, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe in ustvariti zastraševalno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Navedeno stališče prosilca je najmanj poniževalno do imenovane, ki je tudi sama jasno povedala, da ne želi, da se konkretnemu prosilcu pošljejo njeni zasebni podatki. Ker je torej očitno, da gre za zahtevo šikanoznega značaja, je potrebno zahtevo iz razloga po petem odstavku 5. člena zavrniti v celoti.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 17. 9. 2020. Uvodoma je ugovarjal načinu vročitve, saj je bila odločba vložena v poštni predal na ime zastopnika prosilca …. Nadalje je navedel, da prereka vse navedbe pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, ki jih je izpostavil organ ter se pridružuje mnenju IP v odločbi št. 090-47/2020/3 z dne 10. 3. 2020. Da prosilec ne bi imel pooblastil za pridobitev zahtevanih podatkov o obsegu dela za zaposlene, je zgrešeno razmišljanje, saj ima to možnost že z zakonom. V nadaljevanju je izpostavil 21. člen ZSPJS in da je odgovorna oseba organa na 11. seji Sveta zavoda izpovedala, da šola prihrankov iz naslova prihrankov plač nima in da povečan obseg izplačuje zaposlenim iz prihrankov šole iz tržne dejavnosti. Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti samo, če izpolnjuje pogoje, določene v 22.j členu ZSPJS. Višino sredstev, namenjenih izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati (22.k člen ZSPJS). Iz navedenega izhaja, da bi moral delodajalec za vsako izplačilo povečanega obsega dela predhodno pridobiti soglasje reprezentativnega sindikata, česar pa ni storil niti v enem samem primeru izplačanega povečanega obsega dela. Če torej zakon zahteva soglasje sindikata za izplačilo povečanega obsega dela iz naslova sredstev prihrankov iz tržne dejavnosti, potem je to pravna podlaga, da sindikat pridobi podatke. Prosilec tako vztraja na pridobitvi zahtevanih podatkov. Dodal je tudi, da ne prereka navedb organa, da zahtevane pogodbe ne obstajajo, gre pač za besedno poimenovanje zapisanega dogovora med delodajalcem in delavcem in da pričakuje dostop do listin, iz katerih bo razvidno, kateri zaposleni so imeli povečan obseg dela v omenjenem obdobju, za katera dela in v kakšnem obsegu. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki je v Republiki Sloveniji zagotovljena z 39. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[4], ZDIJZ pa to pravico konkretizira. Namen ZDIJZ izhaja iz 2. člena zakona, načelo odprtosti pa pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanja informacij o njihovem delu in pravico dostopa do dokumentov. Pri tem je izpostavil demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izpostavljeni elementi se raztezajo tudi v širši javni sektor, kamor sodijo tudi javni vzgojno-izobraževalni zavodi, torej tudi organ kot izvajalec javne službe in posredni porabnik javnih sredstev. Šole, ki so organizirane kot javni vzgojno-izobraževalni zavodi, so kot pravne osebe javnega prava in izvajalci javnih služb, zavezane posredovati informacije javnega značaja. Tako izhaja iz 1. člena ZDIJZ. Ob tem je izpostavil, da iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja izhaja,da je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi organ kot javni zavod. Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je v nadaljevanju navedel, da izjema »neobstoja« zahtevane informacije v praksi predstavlja enega glavnih razlogov za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Ob tem je opozoril na nedopustnost situacij, ko bi organi z zahtevanimi informacijami morali razpolagati, ker jih k temu zavezujejo materialnopravni predpisi z njihovega delovnega področja, pa se v postopku po ZDIJZ sklicujejo, da zahtevana informacija ne obstaja. Organi tako z ravnanjem, ko ne postopajo z zakonitimi pristojnostmi, nedvomno ne delujejo v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njihova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ. Še zlasti so sporni primeri, ko prosilec upravičeno pričakuje, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, ker se npr. organ sam sklicuje nanjo,… Prosilec je seznanjen z dejstvom, da je podlaga za izplačilo povečanega obsega dela zaposlenemu pisna odločitev oziroma pisni dogovor, zato ni pomembno, kako je tak dokument poimenovan. Pomembno je, da gre za pisni zapis med delodajalcem in delavcem. Da organ te podatke poseduje pa izhaja tudi iz Zapisnika Inšpektorata za javni sektor, št. 0611-74/2017/41. V zvezi z navedbami organa o obsegu dela, ki bi ga zahtevala priprava dokumentov po predmetni zahtevi prosilca, pa je predvideva, da je inšpektorica za javni sektor, ki je pregledovala izplačila povečanega obsega dela za šest javnih uslužbencev, čakala kar 46 ur na podatke. Ne glede na zapisano je nesporna tudi navedba IP, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, za to pa je organ dolžan zagotoviti sredstva in kader. V zvezi s posredovanjem zahtevanih podatkov za … pa je navedel, da gre za absolutno javne podatke po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede navedb organa o šikaniranju imenovane pa je navedel, da prosilec nima s tem nič, zato teh navedb ne more niti komentirati niti ne razume, v kakšni povezavi so z zahtevo prosilca. Prosilec namreč želi vpogled v podatke o izplačilih imenovani, do katerih je upravičen po ZDIJZ. Glede na navedbe organa se tako vsaka zahteva za dostop do podatkov o izplačilih javnemu uslužbencu tolmači kot šikaniranje javnega uslužbenca, kar je seveda popoln nesmisel. Informacije javnega značaja so prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacije javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ. Prosilčev namen za obravnavo zadeve ni relevanten. Zavezanci so v skladu z ZDIJZ dolžni vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. V zvezi z zahtevanimi podatki o vseh izplačilih delavki …, ki jih je le-ta prejela poleg osnovne plače v šolskih letih 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20, in zahtevanimi pogodbami za ta obdobja, prosilec tako vztraja pri svoji zahtevi in pričakuje, da bo IP odpravil izpodbijano odločbo. Ob tem je navedel, da se je vedno aktivno zavzemal za vrednotenje dela vseh delavcev v plačni skupini J, kamor sodijo tudi …, vendar se ne more strinjati z načinom, da je ta naloga glede izplačila višine plače delavcev v skupini J prepuščena zgolj samovolji vsakokratnega ravnatelja. Mnenja je, da je treba to reševati sistemsko, nikakor pa ne prepuščati samovolji vsakokratnih ravnateljev, da sami ocenijo, kakšno plačo jim bodo dali oziroma izplačevali. Zoper neresnične trditve organa, da je zahteva v delu, v katerem se nanaša na javno uslužbenko, šikanozne narave, se v celoti distancira, in se je distanciral že v preteklosti. Mnenja je, da je s svojo razlago ovrgel nesmisle, kot so namigovanja, da je lahko zahteva v delu, v katerem se nanaša na javno uslužbenko, šikanozne narave. Organ ni v ničemer podkrepil svojih trditev oziroma namigovanj oziroma predložil dokazov. Upoštevaje navedeno pričakuje, da mu bo dostop do zahtevanih informacij omogočil IP.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-47/2020-7 z dne 15. 2. 2021, poslal v odločanje IP. Navedel je še:

Podlaga za izplačila povečanega obsega dela pri zavezancu je 22.i. člen ZSPJS, pri čemer so sredstva za delovno uspešnost za povečan obseg dela zagotovljena iz tržne dejavnosti zavezanca (prodaja blaga in storitev na trgu - tj. izvajanje izobraževanja odraslih). Tako pri zahtevanih podatkih ne gre za podatke »o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«. Gre za podatke, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, zaradi česar zahtevani podatki niso izjema po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ Upoštevaje navedeno zavezanec, po presoji odločbe naslovnega organa ter zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilca, kot pravno pravilno vztraja pri odločitvi in že podanih razlogih.
V obravnavanem primeru je podana stranka z nasprotnim interesom, zaradi česar je o pritožbi (kakor tudi predhodno o zahtevi) obvestil javno uslužbenko …. Javna uslužbenka je podala izjavo, da ne želi, da se njeni podatki delijo s prosilcem, da so bili podatki že javno objavljeni (izjava, z dne 18. 2. 2020, je že bila predložena na IP in se že nahaja v spisu).
Fotokopije pogodb o povečanem obsegu dela za zaposlene za šolska leta 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20 ne obstajajo. Glede na napotila IP pa je navedel še, da prosilcu ne more v nobenem primeru opredeliti dokumentov, iz katerih bi izhajali zahtevani podatki, saj ne gre za informacije javnega značaja. Razkritje bi tako pomenilo neupravičen poseg v osebne podatke prizadete osebe. Dodatek za povečan obseg je bil izplačan iz tržne dejavnosti.
Podatke, iz katerih bo razvidno, kateri zaposleni so imeli povečan obseg dela v omenjenem obdobju, za katera dela in v kakšnem obsegu, ne obstajajo v obliki dokumenta. Ob tem pa je ponovno poudaril, da je bil dodatek za povečan oseb dela zaposlenim izplačan iz sredstev tržne dejavnosti. Tako ne gre za informacijo javnega značaja;
Podatke o vseh izplačilih, ki jih je delavka … prejela poleg svoje osnovne plače v šolskih letih 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20 ne obstajajo v obliki dokumenta. Zahteva se zavrne iz enakega razloga, ker gre za izplačila sredstev iz tržne dejavnosti, ne gre za informacijo javnega značaja.
Glede zahteve v delu zahtevanih fotokopij pogodb o delu, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb ipd., je navedel, da zahteva ni specificirana, ni torej določeno na koga ali kaj se zahteva nanaša.
Vročanje pisanj izvaja organ v skladu s pravili ZUP. Prosilec se je s pisanjem seznanil, kar dokazuje, da ga je prejel.
Soglaša s tem, da so nekateri podatki določeni kot javni, vendar je opozoril še, da to ne velja za tisti del plače, ki izvira iz tržne dejavnosti zavezanca. Da gre za navedene zneske izhaja iz same pritožbe.
Soglaša s povzetkom pravice ureditve pravice dostopa do informacij javnega značaja, kot ga je prosilec opredelil na straneh 3 – 6 pritožbe. Ob tem je ugotovil, da sam povzetek prosilca v celoti potrjuje zavrnilne razloge organa, podane v izpodbojni odločbi. Ne strinja pa se s prosilcem, da slednji lahko le bežno označi dokument, ki ga želi, pri tem pa naj bi bil organ dolžan ugotavljati, katero informacijo prosilec išče. Po stališču organa temu jasno pritrjujejo tudi določbe ZUP (213. in 214. člen). Organ je dolžan odločati v mejah postavljenih zahtevkov, saj bi s preseganjem zahtevkov lahko prišlo do situacije, ko bi prosilcu delil zaščitene podatke brez pravne podlage. Zavezanec zato meni, da je dolžan prosilec zahtevke specificirati, da se lahko ustrezno obravnavajo.
Zahtevani podatki ne izpolnjujejo pogoja iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za sredstva iz tržne dejavnosti.

SKLEP organa: Zahteva je bila zavrnjena zaradi dejstva, ker prosilec v pretežni meri zahteva dostop do neobstoječih informacij, sicer pa gre za podatke o delu plače javne uslužbenke, ki niso informacije javnega značaja - ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Hkrati pa je opozoril na nevzdržno situacijo, ko sindikat (interesno združenje), ki deluje …, preko instituta zahteve za dostop do informacijo javnega značaja zahteva dostop do informacij o delu zaposlenih – javnih uslužbencev, ki se niso odločili biti člani tega sindikata….

Prosilec je v odgovoru z dne 3. 3. 2021 v zvezi s pozivom IP št. 090-52/2021/2 z dne 2. 3. 2021, naslovljenim na organ, opozoril na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1003/2010 in v njej izpostavljeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot zakonsko podlago, da se prosilcu sme dati podatek o delovni uspešnosti posameznega uslužbenca. Izpostavil pa je še eno pravno podlago, na podlagi katere je upravičen do podatka o delovni uspešnosti javnih uslužbencev, in to je prvi odstavek 38. člena ZSPJS. Ne glede na to, da organ kot uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe, to ne more vplivati na pravilnost odločitve. V prvem odstavku 38. člena ZSPJS je namreč govora zgolj o delovni uspešnosti na splošno in to določilo ne razlikuje med več vrstami delovne uspešnosti. Po mnenju sodišča je smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno, koliko ima posamezni poimensko navedeni javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače na delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju. Napačno bi bilo stališče, da je podatek o delovni uspešnosti v smislu ZVOP-1, in zaradi tega ne sme biti javno dostopen. ZVOP-1 je splošen zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, medtem ko je ZSPJS specialni zakon, ki ima v tem primeru prednost. V obravnavanem primeru tudi ne pride v poštev načelo sorazmernosti, saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o uporabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Formulacija tega člena je taka, da ne omogoča nobene druge možnosti kot to, da se dostop do zahtevane informacije dovoli. Stališče Upravnega sodišča je tudi, da je po ZDIJZ nepomembno, kakšne motive ima posamezni prosilec, saj prosilcem ni treba izkazati javnega interesa.

Organ je 22. 3. 2021 na poziv IP št. 090-52/2021/2 z dne 2. 3. 2021, posredoval tabele – izplačila za povečan obseg dela za šolska leta ter dokumente »Poučevanje v šolskem letu« in sklepe o plačilu delovne uspešnosti za šolsko leto 2017/2018. Iz priloženih tabel so tako razvidni podatki o izplačilih in viru izplačil uslužbenki …, pri čemer je navedel, da druge pogodbe niso bile sklenjene, kar pomeni, da ne obstajajo. Iz priloženih tabel torej izhajajo podatki o izplačilih povečanega obsega dela, virih financiranja, in zneskih, ki so bili vsakemu posameznemu javnemu uslužbencu izplačani, pa tudi skupni zneski izplačil. V zvezi z izpostavljenimi stališči v pozivu po sodbi Upravnega sodišča št. I U 1421/2015-18 pa je izpostavil:

Da iz te sodbe izrecno izhaja tudi, da se dejavnost financira iz tržne dejavnosti, ti podatki pa ne predstavljajo podatkov, ki bi bili predmet zahteve po 4. členu ZDIJZ. Organ je namreč imel vsako leto s prihodki, ki jih prejme iz tržne dejavnosti, v celoti zagotovljeno tudi povračilo stroškov iz tega naslova. Tako je imel v navedenih letih iz naslova tržne dejavnosti na viru stanje presežek prihodkov nad odhodki.
Iz priloženih tabel izhaja tudi, da se vsako šolsko leto največji delež dodatka za povečan obseg dela plača iz naslova opravljanja tržne dejavnosti, pri čemer organ v celoti pokrije te stroške s prilivi iz tega naslova. Posledično javna služba ni v ničemer ovirana, ti podatki pa niso predmet javnega dostopa. Slednje pomeni tudi, da prodaja blaga in storitev v ničemer ne vpliva na izvajanje javne službe in v tem delu ne obstaja element povezanosti virov sredstev, saj se tržna dejavnost ne financira iz javnih sredstev. Relativno manjši del povečanega obsega dela pa se vsako leto pokrije iz drugih virov sredstev. Iz vseh priloženih tabel prav tako izhaja, da se je uslužbenki … dodatek v veliki meri v relevantnih letih izplačeval iz vira opravljanja tržne dejavnosti. Ob tem je organ navedel, da sodijo pod tržno dejavnost izobraževanje odraslih, izpis dvojnikov spričeval, razni aktualni tečaji, seminarji in delavnice z vsebinami, ki se sproti pojavljajo in za katere se izkaže povpraševanje. Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev se izplačuje za povečan obseg dela – mentorstva udeležencem IO, priprava izpitnih vprašanj IO, sodelovanje pri poklicni maturi in (ali) zaključnih izpitih IO, za dodatna dela iz naslova strokovnih, ki so povezana s pedagoški procesom, priprava in dopolnitev urnikov za pedagoški proces, dodatna dela iz naslova organizacije šolske prehrane, ….
Opozoril je tudi na razliko med javnim zavodom v konkretnem primeru in javnim zavodom, ki je bil obravnavan v izpostavljeni sodbi. V sodbi je namreč sodišče izpostavilo, da je javni interes v primeru financiranja državne univerze veliko bolj izražen kot v primeru drugih zavodov.
Opozoril je tudi, da sta se dve uslužbenki in zunanje računovodstvo od ponedeljka, ko je organ prejel zahtevo, pa do četrtka, ves čas ukvarjali samo s sortiranjem podatkov in pripravo dokumentov, katerih predložitev je zahteval IP. Ravnateljica in tajnica v tem času nista mogli opravljati drugega dela, izpolnjevanje zahteve pa je povzročilo veliko dodatnih stroškov iz naslova računovodskih storitev, saj te niso krite v okviru osnovnega dela. V tem smislu je organ apeliral na IP, da vzame to v obzir pri odločanju o pavšalnih zahtevah prosilca v tem postopku. Namen ZDIJZ ni ne more biti legitimno nalaganje dela zavezancem brez omejitev in brez razlage.
Poudaril je tudi, da želi prosilec s takšnimi zahtevami poseči v avtonomijo dela organa in ravnatelja, ki je zakonska kategorija. Nadzorni svet organa je namreč Svet zavoda. Po mnenju organa je zahteva povsem pavšalna in jasno preobsežna ter predstavlja zlorabo instituta dostopa do informacij javnega značaja.

Na dodatna poziva IP, št. 090-52/2021/7 z dne 30. 3. 2021 in z dne 090-52/2021/9 z dne 7. 4. 2021, je organ 22. 4. 2021 posredoval IP še:

Sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda »Srednja trgovska šola Ljubljana« z dne 15. 7. 1999;
dogovore o povečanem obsegu dela za šolska leta 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20;
izkaze poslovanja (prihodkov in odhodkov) za poslovna leta 2017, 2018, 2019 in 2020, poročila o realizaciji prihodkov in odhodkov za navedena poslovna leta, kartice odhodkov – tržna dejavnost iz bruto bilance za navedena poslovna leta ter bruto bilance – tržna dejavnost za navedena poslovna leta;
sklepe o plačilu delovne uspešnosti za šolsko leto 2017/2018;
račun št. 122-21 z dne 31. 3. 2021.

Navedel je tudi, da se ne strinja s stališčem IP, da bi moral imeti organ zahtevane dokumente že zbrane, saj gre za dokumente, ki jih prosilec ni zahteval ali ni opredelil v svoji zahtevi, pri čemer je organ opozoril, da zahteva ni konkretizirana, prosilec pa dodatne opredelitve ni podal. Izpostavil je tudi, da je nemudoma posredoval dokumente, ki so bili predmet poziva IP z dne 15. 3. 2021. Nadalje je navedel tudi, da računovodske evidence niso bile predmet zahteve prosilca. Ponovno je poudaril, da je bila zahteva nekonkretizirana, prosilec pa je zahteval neobstoječe dokumente. Pri tem pa organ ni razumel stališča IP, da »prosilec ni dolžan poimenovati informacije, ki jo zahteva, pač pa mora to storiti organ«. Organ ne more vedeti, katere informacije prosilec želi. Ne nazadnje pa iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da je opredelitev informacije nujna vsebina zahteve. Organ je IP še zaprosil, da glede tržne dejavnosti in ostalih navedb v celoti upošteva podatke in dokazila, ki jih je organ že predložil. Izpostavil je, da iz do sedaj predloženih dokazil izhaja, da so bili zahtevani zneski izplačani iz tržne dejavnosti in da je organ dejansko pokril izdatke z dohodki, ki jih je prejel iz tržne dejavnosti. Slednje skladno z drugo alinejo 7. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova blaga in storitev na trgu izkazujejo že priložena letna poročila za relevantna leta. Iz poročil namreč izhajajo izravnani prihodki iz tega naslova. V zvezi z navedenim je predlagal še izvedbo naroka z zaslišanjem ravnateljice in računovodkinje. V konkretni zadevi prav tako dejavnost javne službe ni bila v ničemer ovirana zaradi npr. izvajanja izobraževanja odraslih, v zvezi s čimer organ ponovno predlaga zaslišanje ravnateljice in računovodkinje (102. člen ZUP). Navedel je tudi, da dokumenti, ki bi dokazovali ločenost tržne dejavnosti in dejavnosti javne službe po vedenju organa ne obstajajo. Opravljanje tržne dejavnosti ureja veljavna zakonodaja in organ je dolžan ravnati v skladu z njo. Nadzor nad tem izvaja pristojno ministrstvo redno, torej letno. Prav tako nadzor nad tem izvaja Inšpektorat za javni sektor. Zakonodaja ne predvideva dokumenta (razen javno objavljenih izkazov, ki so dostopni na AJPES), ki bi izkazoval ločenost tržne in javne dejavnost. Organ torej, kot že navedeno, predlaga zaslišanje ravnateljice in računovodkinje, ki bosta lahko pojasnili ločenost obeh dejavnosti. Dokumenti v zvezi s tem žal ne obstajajo. Dejstvo, da sta dejavnosti ločeni, tako organ dokazuje s predlaganim zaslišanjem. Dodal pa je tudi, da sme organ opravljati tudi tržno dejavnost in tržno dejavnost opravlja sam zavod, ki je sicer upravičen razpolagati z lastnimi prostori. Organ sam ne more sebi izdati obračuna najema poslovnega prostora za opravljanje dejavnosti. Iz predloženih dokumentov izhaja, da sta dejavnosti ločeni in da so v izkazih prikazane vse postavke, ki so potrebne za redno poslovanje organa v okviru tržne dejavnosti. V okviru tržne dejavnosti pa organ ne ustvarja samo prihodkov, pač pa tudi odhodke, kar izhaja iz predloženih računovodskih izkazov. Povedano drugače, dejstvo ločenosti obeh dejavnosti lahko organ izkaže samo z izvedbo predlaganega zaslišanja.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo torej preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V tem postopku ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je posredoval IP, in da je zavezanec po 1. členu ZDIJZ kot javni zavod. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, in ali vse zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja.

Ker je torej organ izpodbijani odločbi navedel, da je po njegovem mnenju prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP opredeljuje najprej do tega instituta.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Elementi, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) so npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd.«.[5] Eden od elementov je torej tudi »šikaniranje«, šikanozne pa so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu, npr. z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, obsežnimi zahtevami ipd... Povedano drugače, vsaka zahteva »šikanoznega« značaja, pomeni hkrati tudi zlorabo pravice. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.[6]

IP se je do instituta zlorabe pravice dostopa v obravnavanem primeru podrobneje opredelil že v odločbi št. 090-47/2020 z dne 10. 3. 2020, še posebej glede navedb organa, da prosilec povzroča organu breme, ki je nesorazmerno in nemogoče, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev v navedeni odločbi, ter dodaja kot sledi.

IP ne more slediti navedbam organa, da gre v obravnavanem primeru za šikaniranje iz razloga, ker prosilec zahteva določene podatke samo za eno javno uslužbenko. Prosilec je namreč zahteval podatke, ki so absolutno javni, torej podatke, pri katerih je že zakonodajalec presodil, da interes javnosti po razkritju teh podatkov pretehta nad interesom javnosti, da se ti podatki zavarujejo kot osebni podatki. Poleg tega je prosilec zahteval tudi absolutno javne podatke za druge javne uslužbence, zaposlene pri organu, zahteva pri imenovani javni uslužbenki pa je širša in se nanaša še na druge podatke. Prosilec je tudi navedel razloge, zakaj jih zahteva, čeprav mu jih dejansko v skladu z določbami ZDIJZ ne bi bilo treba pojasnjevati (tretji odstavek 17. člena). Glede na to, da organ vztraja, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa, pa IP pripominja, da je v obravnavanem primeru prosilec sindikat, torej subjekt, katerega delovanje je osredotočeno na pravice delavcev iz delovnega razmerja in varnost njihove zaposlitve ter usmerjeno v zaščito enakopravne obravnave vseh delavcev. V zvezi s tem IP izpostavlja še, da je prosilec svojo zahtevo utemeljil tudi na določenih nepravilnostih, ki so bile ugotovljene v okviru inšpekcijskega nadzora, opravljenega pri organu in katerega zapisnik je prosilec tudi priložil prvi pritožbi. Navedbe organa o konkurenčnosti sindikatov in da gre za zahtevo sindikata, …, so tako po mnenju IP brezpredmetne.

IP tako ponovno ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe in posredovane dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom organov in s tem pospešuje zavedanje njihove odgovornosti, zaradi česar je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja). Po mnenju IP že iz tega vidika ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa. Ni torej mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v obravnavanem primeru izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov. Povedano drugače, po oceni IP v obravnavam primeru zahteva prosilca ni šikanozna.

Kot je IP izpostavil že v predhodni odločbi, je zloraba pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Glede na navedbe organa in prosilca o razlogih za vložitev predmetne zahteve, IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa, kot že navedeno, v obravnavanem primeru ni podana). Pri presoji, ali prosilec lahko pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Upoštevaje navedeno tako tudi niso relevantne navedbe organa, da njegovo delovanje nadzoruje pristojno ministrstvo in inšpekcija.

Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov tudi iz razloga, da so predmet zahteve tudi podatki, ki niso informacije javnega značaja, se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja, upoštevaje dejstva, ugotovljena v obravnavanem primeru.

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
organ mora z njo razpolagati,
nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

Ob navedenem IP poudarja, da zavezanci sicer niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se pričakuje pojasnila, mnenja in podobno, vendar tega ni mogoče enačiti z zahtevami, ki so sicer postavljene v obliki vprašanj, vendar se ta vprašanja nanašajo na podatke, ki izhajajo iz posameznih dokumentov. Skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove zahteve izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. Enako velja tudi v primeru, ko prosilec zahteva podatke in ne dokumente. Povedano drugače, tudi če prosilec zahteva podatke in ne izrecno dokumentov, in ti podatki izhajajo iz dokumentov, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, je organ dolžan odločiti o dostopu do zahtevanih podatkov v dokumentih. Navedbe organa, da, citirano: »Zahteva na posredovanje »podatka« po mnenju organa v nobenem primeru ne predstavlja zahteve za posredovanje informacije v skladu z določbo 4. člena ZDIJZ. Podatek namreč ne izpolnjuje formalne zahteve za informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ (bi bil sam po sebi v obliki dokumenta).«, so tako povsem v nasprotju z namenom ZDIJZ in opredelitvijo pojma informacije javnega značaja. Tako je tudi v primeru, ko prosilec poimenuje dokument, s katerim organ sicer po nazivu dokumenta ne razpolaga, je pa nesporno, katere podatke želi prosilec pridobiti, kot je to v obravnavanem primeru, v delu zahteve, ki se na nanaša na podatke o povečanem obsegu dela. V tem okviru so organi dolžni presojati zahteve prosilcev. Ne glede na to pa je tudi z drugega dela 1. točke zahteve nesporno razbrati predmet zahteve, saj je prosilec navedel, citirano »… oziroma podatke, iz katerih bo razvidno, kateri zaposleni so imeli povečan obseg dela v omenjenem obdobju, za katera dela in v kakšnem obsegu.«. Pri tem IP poudarja, da je mogoče iz zahteve nesporno razbrati predmet zahteve tudi če 1. točke zahteve prosilec ne bi dodatno opredelil, ne glede na to, da je prosilec napačno označil zahtevane dokumente kot »pogodbe«. Na to je IP opozoril organ že v predhodni odločbi. Irelevantne so tako tudi navedbe organa, da je pogodba dvostranski pravni posel, ki ga organ v nobenem primeru ne bi mogel izvesti sam. Ob tem IP pripominja, da so tudi dogovori o povečanem obsegu dela dvostranski.

Upoštevaje pojem informacije javnega značaja in posredovane dokumente IP nedvomno ugotavlja, da organ z zahtevanimi podatki o povečanem obsegu dela razpolaga v materializirani obliki. Prav tako pa IP ugotavlja tudi, da organ razpolaga v materializirani obliki z zahtevanimi podatki o izplačilih javni uslužbenki …, saj jih je posredoval IP.

V zvezi z navedbami organa, da je IP v predhodni odločbi napačno zaključil, da dokumenti že obstajajo, in to zgolj na podlagi dejstva, ker so bile s strani organa posredovane nekatere informacije, kar naj bi izhajalo iz Zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0611-74/2017/41 z dne 27. 11. 2017, IP izpostavlja, da ni spregledal bistvene razlike med obveznostjo sodelovanja organa v inšpekcijskem nadzoru in obveznostjo, ki jo nalaga ZDIJZ. Bistveno v obravnavanem primeru po ZDIJZ pa je, da iz navedenega zapisnika izhaja, da je inšpektorica za sistem javnih uslužbencev med drugim pri organu opravila inšpekcijski nadzor izplačil delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela določenim javnim uslužbenkam. Povedano drugače, iz zapisnika nedvomno izhaja, da je organ nedvomno izplačeval delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, to pa pomeni, da s podatki, ki so predmet zahteve, nedvomno razpolaga. Slednje IP nesporno ugotavlja tudi z vpogledom v posredovane dogovore o povečanem obsegu dela in podatke o izplačilih.

Glede dela zahteve prosilca, ki se nanaša na fotokopije morebitnih pogodb o delu, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb ipd., IP nedvomno ugotavlja, da se ta nanaša samo na javno uslužbenko …. IP tako ne more slediti navedbam organa, da zahteva v tem delu ni specificirana. Zahteva z dne 20. 12. 2019 je namreč postavljena v dveh točkah, in druga točka, ki se nanaša na izpostavljene podatke, se v celoti nanaša na imenovano uslužbenko, citirano: »Podatke o vseh izplačilih, ki jih je delavka … šole prejela poleg osnovne plače v šolskem letu 2016/17, 2017/18, 2018/19 in 2019/20, fotokopije pogodb o delu, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb ipd….«. IP pa izpostavlja še, da je prosilec izrecno uporabil besedo »njenih«, citirano »oz. fotokopije njenih morebitnih pogodb o delu, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb ipd….«. IP ob tem dalje poudarja, da je bil organ v skladu z ZDIJZ dolžan pozvati prosilca na dopolnitev zahteve, če je menil, da zahteva ni popolna ali organu jasna (18. člen ZDIJZ), kot je bil organ opozorjen že v predhodni odločbi IP. Je pa IP v tem delu zahteve sledil navedbam organa, da ne razpolaga v materializirani obliki z zahtevanimi fotokopijami pogodb o delu, podjemnih pogodb, avtorskih pogodb ipd.. IP namreč nima nobenega razloga, da organu v tem delu ne bi sledil, saj je organ IP posredoval druge podatke, ki so predmet zahteve.

IP ob navedenem izpostavlja še, da organ v ponovljenem postopku ni upošteval izrecnih napotil IP, danih organu v odločbi št. 090-47/2020 z dne 10. 3. 2020. IP je namreč že v tej odločbi dal organu napotila o obsegu predmeta zahteve, ki je po mnenju IP jasen. Poleg tega pa je IP že takrat organ opozoril, da bi moral prosilca pozvati na dopolnitev zahteve, če po njegovem mnenju zahteva ni popolna ali organu jasna (18. člen ZDIJZ). IP ugotavlja, da organ tega ni storil v nobenem primeru. IP ob tem pripominja, da organ očita prosilcu zlorabo pravice dostopa, sam pa pri odločanju ni upošteval relevantnih zakonskih določb (ZDIJZ in ZUP), tudi rokov, prav tako ni upošteval izpostavljene sodne prakse in prakse IP ter ni sledil napotilom IP.

Ker organ v delu svoje odločitve dostop prosilcu zavrača, ker meni, da niso vsi zahtevani podatki informacije javnega značaja, ker sodijo na področje izvajanja tržne dejavnosti organa, se IP opredeljuje še do delovnega področja organa. IP tako ugotavlja:

Organ je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije na 119. seji 15. 7. 1999 s Sklepom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju: Sklep). Ustanovljen je bil za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se opravlja kot javna služba na področju izobraževanja na podlagi izobraževalnih programov, ki jih v izvajanje določi minister, pristojen za šolstvo (prvi odstavek IV. člena Sklepa). Javno službo tako opravlja na področju srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter dejavnost knjižnic (prvi odstavek V. člena Sklepa). Organ opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z vzgojo in izobraževanjem, kot so izobraževanje odraslih, drugo izobraževanje, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja ter izdajanje knjig (prvi odstavek VI. člena Sklepa). S premoženjem, ki mu je bilo dano v uporabo, je dolžan upravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja (prvi odstavek XX. člena Sklepa). Lahko oddaja nepremičnine tudi v najem, kadar jih sam ne potrebuje, oziroma najema prostore in opremo za izvajanje svoje dejavnosti, v skladu s predpisi (drugi odstavek XX. člena Sklepa). Dejavnosti šole se financirajo iz proračunskih sredstev, prispevkov dijakov, s prodajo proizvodov in storitev po tem sklepu, z darili oziroma volili ter iz drugih virov (prvi odstavek XXI. člena Sklepa). Ustanovitelj zagotavlja organu sredstva za opravljanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi za izvajanje programov srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jih šoli razmesti minister, pristojen za srednje šolstvo (drugi odstavek XXI. člena Sklepa). Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih pridobi s prodajo proizvodov in storitev, ustvarjenih z opravljanjem dejavnosti, v skladu s tem sklepom, uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja, pa tudi za plače, v skladu s posebnimi predpisi (XXII. člen Sklepa). Lahko razpolaga z denarnimi sredstvi, ki si jih pridobi za izvajanje javne službe, s prodajo proizvodov in storitev na trgu in iz drugih virov ter z drugimi sredstvi oziroma nepremičninami, ki jih pridobi z darili oziroma volili ali kako drugače, vendar v skladu z namenom oziroma voljo darovalca ter v okviru svojih dejavnosti, ki jih opravlja kot javno službo (XXIII. člen Sklepa). Knjigovodske evidence o stanju in prometu sredstev, zagotovljenih za izvajanje javne službe, in sredstvih, pridobljenih iz drugih neproračunskih virov oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti, vodi ločeno (XXVII. člen Sklepa).
Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[7] izhaja, da organ spada med druge osebe javnega prava.
Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu Republike Slovenije urejena v Zakonu o zavodih (v nadaljevanju: ZZ)[8], ki je na tem področju sistemski zakon. V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Cilj delovanja zavodov torej ni delovanje na trgu in lahko opravljajo gospodarsko dejavnost le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (drugi odstavek 18. člena ZZ). V obravnavanem primeru pa gre celo za javni zavod. Javni zavodi se lahko ustanovijo za opravljanje javne službe in za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo (prvi in drugi odstavek 3. člena ZZ). Glede sredstev pa ZZ v 48. členu določa, da zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi, ter da sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Akt o ustanovitvi, torej Sklep, sledi tem zakonskim določbam, saj lahko organ presežek prihodkov nad odhodki, ki jih pridobi s tržno dejavnostjo, uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja, pa tudi za plače, v skladu s posebnimi predpisi. Zavodi morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju o sredstvih za delo, ki jih pridobijo z opravljanjem pridobitne dejavnosti, izkazovati ločeno, v skladu z veljavno zakonodajo (tretji odstavek 33. člena ZZ), kot to izhaja tudi iz XXVII. člena Sklepa.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 med drugim navedlo, da je pravni status sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blaga na trgu, urejen z ZZ, pri čemer le-ta v nobenem pogledu ne ureja sredstev iz tega vira posebej. Tudi za ta sredstva velja, da sme javni zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, glede same gospodarske dejavnosti pa določa, da jo sme zavod opravljati le, če je namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, in seveda le po odločitvi ustanovitelja, ki je javni zavod ustanovil za opravljanje javne službe. ZZ torej omenjenih sredstev v nobenem pogledu ne odvaja od celote gospodarjenja javnega zavoda. Tudi zanje velja določba drugega odstavka 48. člena ZZ, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, zaradi katerih je ustanovljen. Navedlo pa je tudi, da so sredstva, namenjena opravljanju javnih služb, brez dvoma del javne porabe, iz tega pa izhaja, da se pristojnost nadzora Republike Slovenije v skladu z Ustavo razteza tudi na rabo tistih sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blago in storitev na trgu. Po mnenju Ustavnega sodišča tako ni razloga za dvom, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Vrhovno sodišče je v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, nato pa tudi v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi jasno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Glede na navedeno je tako pomembno, kako je izvajanje dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava ter ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog. Povedano drugače, upoštevaje navedeno odločbo Ustavnega sodišča je treba upoštevati medsebojno povezanost vseh virov sredstev.
Izplačilo delovne uspešnosti javnim uslužbencem je urejeno z javnopravnimi predpisi, primarno jo ureja ZSPJS. Izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu je tako določena v členih 22.i, 22.j in 22.k ZSPJS. Zakon v teh določbah ureja njen obseg, pogoje za izplačilo ter odločanje o razdelitvi in izplačilu teh sredstev. In kot je opozoril že prosilec, višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati (prvi odstavek 22.k člena ZSPJS). Izplačilo le-te pa je urejeno tudi z Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova blaga in storitev na trgu^[9]^, ki jo je izpostavil že organ sam. Poleg tega pa je moral organ pri izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela upoštevati tudi druge predpise, npr. Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju^[10].
Da je organ dolžan upoštevati predhodno navedene javnopravne predpise, torej v skladu z njimi izplačevati delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, izhaja tudi iz Zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0611-74/2017/41 z dne 27. 11. 2017.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre tudi pri izplačilih dodatne delovne uspešnosti iz sredstev, pridobljenih na trgu, za prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Tako npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011 in sklep Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 187/2011.

Upoštevaje navedeno IP tako ugotavlja, da gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja tudi z vidika delovnega področja organa po 1. členu ZDIJZ, pri čemer IP poudarja:

- organ je bil ustanovljen za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti kot javne službe, torej z namenom opravljanja dejavnosti, ki ni namenjena pridobivanju dobička na trgu, temveč v javnem interesu za zadovoljevanje javnih potreb;

- druge dejavnosti, ki jih določa Sklep, so podrejene izvajanju osnovnih dejavnosti;

- dejavnosti organa se financirajo tudi s prodajo proizvodov in storitev iz dejavnosti po Sklepu, pri čemer mora organ presežke prihodkov uporabljati za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, torej za opravljanje in razvoj primarne dejavnosti, pa tudi za plače;

- tudi z denarnimi sredstvi, ki jih pridobi s prodajo proizvodov in storitev na trgu in iz drugih virov lahko razpolaga le v okviru svojih dejavnosti, ki jih opravlja kot javno službo;

- delovanje organa, med drugim tudi izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu javnim uslužbencem, je urejeno z javnopravnimi predpisi;

- upravlja z državnim premoženjem, ki mu je dano v uporabo.

Navedeno nedvomno kaže na neločljivo medsebojno povezanost vseh sredstev organa. Povedano drugače, ne glede na to, da je organ dolžan ločeno voditi knjigovodske evidence o izvajanju javne službe in tržne dejavnosti, so sredstva iz tržne dejavnosti namenjena izvajanju javne službe organa, v delu pa tudi izplačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnim uslužbencem, in so kot taka ta sredstva neločljivo povezana. Upoštevaje navedeno IP tako ni opravil predlaganega zaslišanja ravnateljice in računovodkinje. Organ je že sam navedel, da ločenost izvajanja javne službe in tržne dejavnosti izkazujejo zgolj knjigovodske listine, med tem ko je IP upošteval predhodne ugotovitve glede neločljive povezanosti vseh sredstev organa, ki so namenjene izvajanju javne službe, kamor sodijo tudi sredstva iz prodaje blaga in storitev na trgu. Poleg tega pa ZSPJS pri določanju javnosti podatkov ne ločuje posameznih podatkov o izplačilih delovne uspešnosti iz naslova redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Pri razlagi določb ZDIJZ in s tem pri razlagi prvega odstavka 4. člena je treba upoštevati tudi namen zakona. Ta je, kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena, zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev po ZDIJZ ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, kot je na to opozoril že prosilec. Namen ZDIJZ je med drugim v zagotavljanju nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu oziroma opravljajo javnopravne naloge, poleg tega pa je pravica do dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica (drugi odstavek 39. člena Ustave)[11]. Temu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. II U 43/2016-17. Upoštevati je treba tudi, da ZDIJZ pojem informacije javnega značaja definira zelo široko. V 4. členu namreč vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja. V skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, v praksi velja domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Zavezanec lahko to domnevo uspešno izpodbije, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Pojem delovno področje je torej treba v skladu z ZDIJZ tolmačiti široko in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.[12] Pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma javna služba, kot ga npr. za izobraževanje odraslih opredeljuje Zakon o izobraževanju odraslih[13], saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa[14], iz katere izhaja stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava. Pri tem pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali neoblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč da gre za dejavnost, ki se v skladu z načelom zakonitosti in z namenom varstva javnega interesa, izvaja na podlagi in v okviru norm javnega prava. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.

IP v obravnavanem primeru tako ocenjuje, da zahtevani podatki, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, sodijo v delovno področje organa, tudi v delu, ki se nanaša na opravljanje tržne dejavnosti organa. Kot že navedeno, organ s sredstvi, pridobljenimi v okviru opravljanja tržne dejavnosti, ne more prosto razpolagati, saj je razpolaganje s temi sredstvi namenjeno izvajanju javne službe, poleg tega pa je izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu urejeno z javnopravnimi predpisi, zato je nadzor nad temi izplačili ključen.

O dostopu do posameznih zahtevanih dokumentov se je IP opredelil v izreku te odločbe, zato jih na tem mestu ne našteva ponovno. Ob tem IP pripominja še, da je bila zahteva vložena 20. 12. 2019, zato organ prosilcu ni dolžan posredovati zahtevanih podatkov o povečanem obsegu dela oziroma izplačilih, ki so nastali po datumu vložitve zahteve. Organi so namreč dolžni odločiti o dostopu do podatkov, s katerimi razpolagajo v času vložitve zahteve. Dogovori o povečanem obsegu dela se nanašajo na posamezna šolska leta in seveda na posamezne javne uslužbence. V njih so opredeljena dodatna dela in obseg sredstev. Višina dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela je tako lahko v skladu z Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence največ 20 oziroma 30 odstotkov osnovne plače. Obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu pa v skladu Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova blaga in storitev na trgu z določi minister s pravilnikom[15] (prvi odstavek 3. člena uredbe). Predmetni sklepi o plačilu delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela pa določajo višino plačila delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela, opredeljenega v posameznem dogovoru. Zakoniti zastopnik organa jih je izdal posameznemu javnemu uslužbencu za posamezni mesec. Posredovane tabele pa izkazujejo izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela posameznim javnim uslužbencem v posameznem šolskem letu, ki je predmet zahteve prosilca.

Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov tudi na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do te izjeme od prostega dostopa.

Izjema varstva osebnih podatkov

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1 (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP po pregledu posredovanih dokumentov ugotavlja, da ti obsegajo osebne podatke javnih uslužbencev, kot so imena in priimki, podpisi, delovna mesta, pa tudi podatke o datumu rojstva, naslovu bivališča, EMŠO, davčni št., obsegu denarnega nadomestila za dodatna dela in izplačilih.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, kar posredovanje prosilcu oziroma javnosti nedvomno je, podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

IP tako ugotavlja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata tudi ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. To pomeni, da tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ostanejo v uporabi tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (pravne podlage v javnem sektorju), in uporaba pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, ne vpliva na odločanje organa v postopku z zahtevo po ZDIJZ.

Upoštevaje navedena dejstva je tako IP nadalje upošteval določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je tako slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Po mnenju IP ni dvoma, da gre za podatke, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Poleg tega ZSPJS v 38. členu izrecno določa, kateri podatki v zvezi s plačo so javni, in med drugim določa kot javne tudi podatke o delu plače za delovno uspešnost. Ob tem pa IP pripominja, da podatki, ki se štejejo kot podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso samo podatki v zvezi s plačo javnega uslužbenca, ki jih konkretno določa ZSPJS, ampak je treba predmetno določbo ZDIJZ razlagati širše. Sem tako sodijo npr. tudi podatki o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti,…

Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS, namreč jasno izhaja iz sodb Upravnega sodišča št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016 in št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017. Pri slednji je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19). Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

IP tako zaključuje, da so podatki, ki so predmet zahteve prosilca in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki ter o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, absolutno javni podatki in kot taki prosto dostopni javnosti. Ker IP ugotavlja, da so predmet zahteve absolutno javni podatki, posameznikov, katerih podatki so bili predmet presoje in o katerih je IP odločil, da so prosto dostopni, v skladu z a26.a členom ZDIJZ, ni vabil k morebitni priglasitvi stranske udeležbe.

Opredelitve do posameznih navedb organa in prosilca

Pravilne so navedbe prosilca glede nepravilne vročitve izpodbijane odločbe. Organ bi moral prosilcu odločbo vročiti po ZUP (87. člen).

V zvezi z navedbami organa o mnenju pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov o dostopu do zahtevanih podatkov v predmetni zadevi, ki ga je organ upošteval pri odločitvi, pa IP poudarja, da so pristojnosti te osebe vezane na področje obdelave osebnih podatkov in v ničemer na postopke po ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ mora o dostopu do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov odločiti oseba, ki je za to pristojna. Postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ, v skladu z določbami ZUP (prvi odstavek 21 člena ZDIJZ). Povedano drugače, iz navedb pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov nedvomno izhaja, da s postopki dostopa do predmetnih podatkov ni seznanjena in da je v obravnavanem primeru nedvomno podana podlaga za prost dostop do zahtevanih podatkov o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega javnim uslužbencem. V zvezi z navedbami v mnenju pa IP nadalje izpostavlja, da je prosilec nedvomno pravna oseba in kot tak aktivno legitimiran, da vloži zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pri organu, za katerega meni, da razpolaga z zahtevanimi podatki. Izpostavlja tudi, da je v obravnavanem primeru podana pravna podlaga za posredovanje zahtevanih podatkov, in kot že navedeno, je to točka c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma ZSPJS in ZDIJZ. V postopku po ZDIJZ je namreč nezadostna presoja o dostopu do zahtevanih podatkov le na podlagi predmetne uredbe in ZVOP-1. Prav tako IP izpostavlja, da ni na posameznem prosilcu, da izkaže pravno podlago za prost dostop do posameznih podatkov. Organ, ki prejme zahtevo po ZDIJZ, je tisti, ki mora presoditi, ali obstaja pravna podlaga za prost dostop do zahtevanih podatkov.

V zvezi z navedbami organa o obsegu predmetne zahteve IP navaja, da bi si lahko organ podaljšal rok za odločanje, če bi potreboval dodaten čas za posredovanje zahtevanih informacij. To možnost daje 24. člen ZDIJZ. Na podlagi te določbe bi si lahko organ podaljšal rok za 30 delovnih dni, vendar organ te možnosti ni izkoristil, ampak je zahtevo prosilca a priori zavrnil v celoti. Ni namreč odločil niti o delnem dostopu do zahtevanih informacij, čeprav sam navaja, da gre v delu za informacije javnega značaja in da se le-te nanašajo na javne uslužbence.

Organ sicer soglaša z namenom ZDIJZ, opredeljenim v 2. členu zakona, po drugi strani pa je poudaril, da lahko v vsakem primeru podane zahteve, posebej zahteve, ki se nanaša na posamezne javne uslužbence/fizične osebe, in ko gre za podatke, ki predstavljajo del pogodbenega odnosa javnih uslužbencev, pride do nedopustnih posegov v sfero zasebnosti javnega uslužbenca. Pri tehtanju vsebine zahteve je tako po njegovem mnenju treba presojati sorazmernost med formalizacijo zahteve in morebitnimi negativnimi posledicami, ki bi jih razkritje povzročilo, v kolikor bi se zahteva presojala preširoko. V zvezi s temi navedbami organa IP pripominja, da bi moral organ ravnati in postopati povsem drugače, če se strinja z namenom ZDIJZ, ki je v transparentnosti dela organov. Dejstvo namreč je, da so predmet zahteve absolutno javni podatki javnih uslužbencev, organ pa je na drugi strani prosilcu dostop zavrnil v celoti, kljub precej obsežni sodni praksi na področju javnosti podatkov javnih uslužbencev, praksi IP in tudi napotilom IP v predhodno izdani odločbi. Tudi dejstvi, da organ ni pozval prosilca na dopolnitev zahteve in da ni podaljšal roka za svojo odločitev, nedvomno kažeta na to, da ravnanje organa ni bilo v skladu z namenom ZDIJZ. Poleg tega je moral IP dvakrat pozivati organ na predložitev dokumentov, iz katerih izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilca, čeprav bi moral te podatke organ predložiti IP že ob odstopu pritožbe, oziroma imeti zbrane že ob odločanju o zahtevi prosilca. Glede navedb o obsegu dela za izpolnitev predmetne zahteve pa IP pripominja, da iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«.[16] Navedeno izrecno izhaja iz zadeve, ki se je nanašala na 18.587 dokumentov. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa.«[17]

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZUP (ker organ z zahtevanimi pogodbami za javno uslužbenko ne razpolaga v materializirani obliki, in ne ker je zahteva v tem delu po mnenju organa nespecificirana in kot taka ne more biti predmet varstva po ZDIJZ), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[18] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[2] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[3] Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18.

[4] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[5] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016 in št. II U 214/2016.

[6] Npr. sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016-12.

[7] Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[8] Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP.

[9] Uradni list RS, št. 97/09 in 41/12.

[10] Uradi list RS, št. 90/15.

[11] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[12] Prepeluh, str. 148 - 149.

[13] Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 - ZFRO.

[14] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012.

[15] PRAVILNIK o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih s področja izobraževanja, znanosti, športa in mladine, Uradni list RS, št. 76/19.

[16] Sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006 z dne 4. 10. 2007.

[17] Sodba Upravnega sodišča RS št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017.

[18] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.

prosilec - Srednja trgovska šola Ljubljana

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE