prosilec - Družba za upravljanje terjatev bank d.d.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala podatke o tem, koliko je organ prejel poplačil iz naslova konkretnega kredita, zlasti s strani lastnikov posameznih enot večstanovanjske stavbe. Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da peti odstavek 6.a člena ZDIJZ določa, katere informacije, povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke in ki so bile iz takšne banke prenesene na organ, so prosto dostopna informacije javnega značaja. Ker je prosilka zahtevala informacije izven določbe petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, je IP sledil organu, da predstavljajo preostale informacije njegovo poslovno skrivnost, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-43/2021/2

Datum: 9. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju: prosilka), …, z dne 1. 2. 2021, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), brez številke, z dne 18. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 1. 2. 2021 zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., brez številke, z dne 18. 1. 2021, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 14. 12. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je prosila za posredovanje informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Pojasnila je, da je po prepričanju organa prosilka realna dolžnica (za terjatev organa naj bi jamčila s svojim realnim premoženjem, tj. s stanovanjem z ID znakom .., ki se nahaja v soseski …) dolga, ki ga je prevzel organ in izhaja iz kreditne pogodbe, sklenjene med … kot kreditodajalcem in … kot kreditojemalcem, ki je zavarovan z zastavno pravico. Prosilka prosi za posredovanje podatkov o tem, koliko je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) prejel poplačil iz naslova kredita, navedenega v prejšnjem odstavku, zlasti pa, kakšen znesek je prejel s strani lastnikov posameznih enot v stavbi s kat. št. …, k. o. ... Prosilka je še dodala, da je organ sprožil postopek izvršbe za poplačilo navedenega kredita. Organ je v predhodni komunikaciji s prosilko ponujal izdajo izbrisne pobotnice proti poplačilu zneska, ki je bistveno manjši od zneska, ki je predmet izvršbe in tudi od zneska, ki predstavlja tržno vrednost nepremičnine, na katero organ uveljavlja poplačilo svoje domnevne terjatve. Glede na to se postavlja upravičen dvom, da je organ tako ravnal tudi v primerih drugih realnih dolžnikov, ki so se zastavne pravice razbremenili, ne da bi poravnali celoten dolg ali pa poravnali znesek vrednosti svoje nepremičnine, s katero so jamčili za poplačilo dolga. V tem primeru je lahko prišlo do oškodovanja prosilke, saj bi lahko organ iz naslova svojega domnevnega dolga se poplačal za bistveno višje zneske, kot pa se je dejansko poplačal in tako bistveno znižal svojo domnevno terjatev, navedeno v tej zahtevi.

Organ je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da zahtevani podatki predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, vendar je podana izjema poslovne skrivnosti. Vse zahtevane informacije se nanašajo na poplačilo terjatev oz. na upravljanje terjatve posameznega dolžnika in skladno s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti predstavljajo poslovno skrivnost organa. Informacije izpolnjujejo tudi pogoj iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS), saj so določene kot poslovna skrivnost v pisni obliki in so o tem seznanjene vse osebe, ki prihajajo v stik z informacijo. Organ je tudi ugotovil, da zahtevane informacije niso informacije, ki bi bile javne na podlagi 4.a člena ZDIJZ, saj poplačilo terjatev oz. upravljanje terjatve posameznega dolžnika, ne predstavlja razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Prav tako poplačilo terjatve ne predstavlja porabe javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer se ta pojem nanaša na trošenje, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. Podatki o poplačilu terjatve so podatki o prejemu poplačila, torej gre za pridobivanje sredstev. Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB) določa, da organ pri ravnanju s kreditnimi mapami zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Upoštevajoč 125. člen ZBan-2, so zahtevani podatki zaupni podatki, ki jih mora organ varovati. Zahteva prosilke ne spada med izjeme od varovanja zaupnih podatkov po tretjem odstavku 126. člena ZBan-2.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 1. 2. 2021 podala pritožbo, v kateri je uvodoma navedla, da je organ zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, v nadaljevanju pa ponovila razloge, zaradi katerih zahteva navedene podatke. Meni, da zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje in kriterije za informacijo javnega značaja v skladu z določbo 4.a člena ZDIJZ, saj se nanaša na vprašanja povezana z upravljanjem stvarnega premoženja oz. posle, ki so z njim neposredno povezani, saj je zastavna pravica ena izmed stvarnih pravic. Zahteva se tako nedvomno po vsebini nanaša na informacije, ki so jih gospodarski subjekti na podlagi 4.a člena ZDIJZ dolžni posredovati prosilcem. Podatek o prejetih poplačilih vpliva na višino terjatve iz kreditne pogodbe. Pri tem ne gre za informacije glede upravljanja terjatve, ampak za informacije, ki vplivajo na višino terjatve, saj prosilka ne zahteva informacije o upravljanju posameznih terjatev, niti ne zahteva informacije o strategiji upravljanja. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na izjemo poslovne skrivnosti, saj organ vsebinsko ni zapolnil svoje odločitve s tem, v čem naj bi bila zahtevana informacija poslovna skrivnost, temveč se zgolj pavšalno sklicuje na splošne določbe pravilnika. Prav tako organ ni izkazal škode, ki bi jo povzročil razkritje informacije, saj organ ni nikjer navedel, da bi razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti, finančnim in poslovnim interesom, niti ni izkazal, da bi razkritje onemogočilo uspešnost upravljanja in razpolaganja s premoženjem, kar zgolj dokazuje, da zahtevane informacije nimajo tržne vrednosti, saj ne gre za taktičen ali strateški pomen informacij o upravljanju terjatve, temveč za informacije, ki vplivajo oz. določajo višino terjatve posameznega dolžnika. Prav tako gre za informacije, ki so po zakonu javne. Po 4.a členu ZDIJZ so informacije javnega značaja tudi vse informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Razpolaganje je skladno z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS) tudi vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Kreditna pogodba predstavlja sklenjen pravni posel, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Na podlagi določb Kreditne pogodbe organ načrtuje prodajo nepremičnin prosilke, kar nedvomno predstavlja razpolaganje s stvarnim premoženjem. Ni mogoče torej trditi, da poplačilo terjatve ne predstavlja razpolaganja s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Prav tako iz Upravnosodne prakse in prakse IP izhaja, da je treba pojem porabe javnih sredstev tolmačiti široko, tudi kot pretvorbo nepremičnega premoženja v denarno protivrednost, kar želi organ doseči v izvršilnem postopku. Neutemeljene so tudi navedbe, da je organ dolžan varovati podatke po pravilih, ki veljajo za banke. Pri tem prosilka opozarja na 6.a člen ZDIJZ, ki opredeljuje podatke, ki so po zakonu absolutno javni. Na podlagi 6.a člena ZDIJZ je tako organ dolžan prosilki razkriti informacije, ki vplivajo oz. določajo višino terjatve, in sicer podatek o vrsti posla, podatek o pogodbenem partnerju, pogodbeno vrednost, datum vračila poplačila, enake podatke iz aneksov k poslom. Po mnenju prosilke se zahtevane informacije, ki vplivajo oz. določajo višino terjatve posameznega dolžnika, nanašajo na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa, kot poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zato gre v skladu s prvim odstavkom 4.a člena in prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ pri osnovnih podatkih pravnih poslov za absolutno javne informacije.

Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 10. 2. 2021. Pritožba je po navedbah organa pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe. Organ je še pojasnil, da je prosilka zahtevala dostop do informacij o poplačilu kredita št. … z dne 15. 12. 2008, sklenjenega med … in družbo ..., zlasti, kakšen znesek je organ prejel s strani lastnikov posameznih enot v konkretni stavbi. Organ je v odločbi pojasnil, da zahtevana informacija predstavlja poplačilo terjatve oz. način upravljanja terjatve posameznega dolžnika. Obe zahtevani informacije se nanašata na podatke, ki so v skladu z internim Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti, določeni kot poslovna skrivnost, razkritje pa bi onemogočilo uspešnost upravljanja in razpolaganja s premoženjem. Organ je še pojasnil, da poplačilo terjatev oz. podatki o upravljanju posamezne terjatve, ne predstavljajo podatka o razpolaganju, pridobivanju ali upravljanju s stvarnim premoženjem, niti podatka o porabi javnih sredstev. Organ tudi proaktivno objavlja informacije, v skladu s 6.a členom ZDIJZ, ti podatki so javni dostopni na spletni strani organa. Organ se tudi ni opredelil do tega, da je navedeno posojilo zavarovano z zastavno pravico na nepremičninah prosilke, na katere želi organ poseči v izvršilnem postopku, saj organ s temi informacijami, v postopku izdaje odločbe, ni bil seznanjen.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

V konkretnem primeru je prosilka zahtevo naslovila na Družbo za upravljanje terjatev bank, d. d., ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj kot pravna oseba javnega prava, sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. člena ZDIJZ. Glede na to, da prosilka na več mestih poudarja, da je organ zavezan kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (na podlagi 1.a člena ZDIJZ), IP pojasnjuje, da je organ zavezan na obeh podlagah, kot pravna oseba javnega prava na podlagi 1. člena ZDIJZ, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu ZDIJZ. Kadar je organ zavezanec tako po 1. členu ZDIJZ, kot po 1.a členu ZDIJZ, se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za organe po 1. členu ZDIJZ, saj so zavezanci po 1. členu zavezani širše, in sicer v celotnem spektru svojega javnopravnega delovanja, medtem ko so zavezanci po 1.a členu dolžni posredovati le nekatere izmed teh informacij. Tudi definicija za informacijo javnega značaja za organe po 4. členu ZDIJZ je širša, medtem ko 4.a člen ZDIJZ, ki se uporablja za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom, definira informacijo javnega značaja ožje. Glede na dosedanjo prakso IP in Upravnega sodišča, je DUTB d. d. pravna oseba javnega prava, ki je zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja v celotnem obsegu svojega delovanja, na podlagi 1. člena ZDIJZ in prosilcem ni dolžna posredovati zgolj tistih informacij, ki jih definira 4.a člen ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP najprej izpostavlja, da je prosilka z zahtevo zaprosila za posredovanje informacije o tem, »koliko je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) prejel poplačil iz naslova kredita, navedenega v zahtevi, zlasti pa, kakšen znesek je prejel s strani lastnikov posameznih enot stavbe s kat. št. …, v katastrski občini št. ….« V pritožbi pa prosilka navaja, da ji je organ, skladno s 6.a členom ZDIJZ, dolžan posredovati:

» - podatek o vrsti posla, s katerih je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) prejel poplačilo iz naslova kredita iz Kreditne pogodbe,

- podatek o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja) od katerega je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) prejel poplačilo iz naslova kredita iz Kreditne pogodbe,

- pogodbeno vrednost oziroma višino posameznih poplačil, ki jih je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) prejel v poplačilo iz naslova kredita iz Kreditne pogodbe,

- datum vračila poplačila organu ali njegovemu pravnemu predniku (po navedeni kreditni pogodbi), ki ga je organ prejel v poplačilo iz naslova kredita iz Kreditne pogodbe in trajanje plačilne obveznosti z navedbo zneskov, če je bilo dogovorjeno odložno plačilo ali obročno plačilo,

- enake podatke iz aneksov k poslom, ki jih je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) sklenil zaradi prejema poplačila iz naslova kredita iz Kreditne pogodbe.«

Iz navedenega izhaja, da je prosilka v pritožbenem postopku svojo zahtevo razširila na informacije, ki niso bile predmet njene zahteve in o katerih organ na prvi stopnji ni odločal, zato ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. Prosilka je namreč v zahtevi z dne 14. 12. 2020 zahtevala zgolj informacije o prejetih poplačilih iz naslova kredita, ne pa tudi vseh ostalih informacij, kot jih je naknadno opredelila v sami pritožbi.

V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilka identificirala kot predmet njene zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev zahteve.

IP opozarja, da prosilka v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahtevala. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilke, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilka lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti.

Ob upoštevanju navedenega IP zaključuje, da je predmet zahteve prosilke, in s tem tudi predmet tega pritožbenega postopka, dostop do informacije o tem, »koliko je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) prejel poplačil iz naslova kredita, navedenega v zahtevi, zlasti pa, kakšen znesek je prejel s strani lastnikov posameznih enot stavbe s kat. št. …, v katastrski občini št…«, ne pa tudi dostop do ostalih informacij, ki jih je prosilka navedla šele v okviru svoje pritožbe.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in da organ z informacijo razpolaga, saj je navedeno ugotovil tudi organ v tretjem odstavku II. točke obrazložitve izpodbijane odločbe. Med strankama je sporno, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oz. ali je podana katera od izjem po ZDIJZ, ki organu daje podlago, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ se je v odločbi skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, kot tudi na posebno ureditev, ki jo glede razkritja podatkov iz kreditnih map določa področna zakonodaja. Prosilka je mnenja, da izjema poslovne skrivnosti ni podana, izpostavlja pa tudi, da gre za razpolaganje s stvarnim premoženjem, pa tudi za porabo javnih sredstev. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je organ na podlagi ZDIJZ dolžan zahtevane informacije javnega značaja posredovati prosilki, oz. ali je podana kakšna od izjem od prostega dostopa.

V petem odstavku 6.a člena ZDIJZ (ki specialno ureja javnost informacij povezanih s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke in ki so bile iz takšne banke prenesene na DUTB) je določeno, da so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, ne glede na določbe prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, za vsak posamezen kredit, in sicer:

- iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe in

- iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;

- iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja ter

- iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

Določeno je torej, kateri podatki iz dokumentov o prevzemu terjatev med banko in organom so javni ne glede na to, da morebiti predstavljajo eno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Kar pomeni, da je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz kreditnih map neplačnikov, za katere je ocenil, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače, to pomeni, da je glede ostalih podatkov iz kreditnih map neplačnikov že zakonodajalec ocenil, da javni interes za njihovo razkritje ni podan, zato je pritožba prosilke glede dostopa do informacije o tem, koliko je organ ali njegov pravni prednik (po navedeni kreditni pogodbi) prejel poplačil iz naslova kredita, navedenega v zahtevi, zlasti pa, kakšen znesek je prejel s strani lastnikov posameznih enot stavbe s kat. št. …, v katastrski občini št. … (z izjemo informacij, ki so prosto dostopne na spletni strani organa), neutemeljena.

IP poudarja, da je zakonodajalec v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ izrecno predpisal, kateri podatki iz posameznih kreditov, ki so bili preneseni na organ, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Tudi glede proaktivne objave navedenih informacij, se je zakonodajalec v desetem odstavku 10.a člena ZDIJZ skliceval na prej omenjeno določbo, kar pomeni, da je obseg informacij, ki jih je organ dolžan iz naslova posameznih kreditov proaktivno objavljati določen v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Ni torej mogoče slediti navedbam prosilke, ki se glede dolžnosti razkritja informacij opira na 4.a v povezavi s 6.a členom ZDIJZ, saj gre pri 4.a, v povezavi s 6.a členom ZDIJZ za splošno ureditev dostopa do informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, v konkretnem primeru pa je treba upoštevati peti odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki glede zahtevanih informacij določa specialno ureditev, ki je ožja od določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ. Povedano drugače, prosto dostopne informacije, vezane na posamezne kredite, ki so bile z bank prenesene na organ, so samo tiste informacije, ki so opredeljene v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ in samo te informacije je organ dolžan tudi objavljati na svoji spletni strani. Delni dostop do navedenih informacij v smislu določb ZDIJZ je torej izvedel že zakonodajalec in organ zavezal k proaktivni objavi.

IP je vpogledal na spletno stran organa in ugotovil, da so objavljene tudi informacije javnega značaja, povezane s konkretnim kreditom, ki ga je v zahtevi navedla prosilka, na način, kot to določa zakon v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ.

IP poudarja, da je za podrobnejši način objave informacij zakonodajalec zadolžil Banko Slovenije, ki je to določila na predlog organa (deseti odstavek 10.a člena ZDIJZ). Tako je v Navodilu o načinu objave informacij neposredno povezanih s krediti neplačnikov (Ur. l. RS 43/14, v nadaljevanju Navodilo) navedeno, da organ za vsak posamezni kredit iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, posreduje v svetovni splet podatke v obliki in z vsebino, kot je določena v prilogah 1. in 2., ki sta sestavni del teh navodil. IP ugotavlja, da niti ZDIJZ niti Navodilo ne opredeljujeta tega, da bi moral organ javno objavljati informacije glede prejetih poplačil iz naslova kredita, zato te informacije, skladno s presojo zakonodajalca, niso prosto dostopne informacije javnega značaja in predstavljajo poslovno skrivnost organa.

Namen novele ZDIJZ-C je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Cilj ustanovitve organa je izvajanje ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Da bi organ dosegel navedene cilje, mu je treba v določenem delu priznati tudi obstoj poslovne skrivnosti, saj bi razkritje prevelike količine informacij lahko doseglo ravno nasproten učinek od zastavljenih ciljev in bi organu onemogočilo doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, kar bi bilo nedvomno slabo za javna sredstva in torej v nasprotju z javnim interesom. Kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-201/14-14, U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015, ima poslovna skrivnost še posebno veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti. Vendar pa tudi svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ne more biti neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi. Zakonodajalec je z novelo ZDIJZ-C, glede dostopa do podatkov iz kreditnih map neplačnikov, želel doseči večjo transparentnost za davkoplačevalce, ki so financirali sanacijo bančnega sistema, da bi na ta način zmanjšal korupcijska tveganja in povečal učinkovitosti upravljanja bank, ki so bile deležne ukrepov po ZUKSB, še vedno pa je moral, v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS), prav tako zaradi obstoja javne koristi, ohraniti določen del informacij kot poslovno skrivnost. Tako je tudi v osmem odstavku 11. člena ZUKSB določeno, da pri prenosu kreditnih map iz bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, na DUTB v skladu s tem odstavkom, za banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov.

Glede na navedeno je treba, po mnenju IP, dostop do podatkov v povezavi s konkretnim kreditom (prejeta poplačila) razlagati na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, za katere je zakonodajalec taksativno določil, da predstavljajo informacijo javnega značaja (peti odstavek 6.a člena ZDIJZ) in glede katerih je organ tudi zavezan k proaktivni objavi na spletu, ne pa tudi ostali podatki, saj bi, kot navedeno, z bolj določnimi podatki lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar bi bilo v nasprotju z javnim interesom.

IP se v pritožbenem postopku zato ni podrobneje opredeljeval do navedb prosilke, da organ ni ustrezno izkazal varstva poslovne skrivnosti za navedene informacije, saj je ugotovil, da je presojo o tem, katere informacije povezane s konkretnim kreditom, so prosto dostopne, opravil že zakonodajalec v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da organ v postopku ni presojal tega, da gre za razpolaganje s stvarnim premoženjem organa in za porabo javnih sredstev, saj navedeno za konkretno odločitev ni bilo pravno relevantno. Navedeni instituti (razpolaganje s stvarnim premoženjem in poraba javnih sredstev) so namreč del splošne ureditve ZDIJZ, medtem ko za podatke, ki izhajajo iz kreditnih map, DUTB zavezujejo specialne določbe ZDIJZ (peti odstavek 6.a člena ZDIJZ).

IP dodaja še, da je navedeno stališče IP, da so glede kreditov prenesenih na organ, javni zgolj podatki iz petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, potrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. I U 802/2015-10 z dne 11. 2. 2016. Predmet presoje citirane sodbe je bil dostop do dokumentacije o prenosu terjatev bank (...), in sicer dostop do celotne dokumentacije o kreditnih pogodbah, aneksih k tem pogodbam in dokumentacije o zavarovanjih. Sodišče je v tč. 14 citirane sodbe odločilo, da »mora biti razkritje podatkov o kreditih že na zakonski ravni skrbno pretehtano glede na javno korist, ki bo z njim dosežena, sodišče pa mora biti pri morebitni razlagi relevantnih določb zadržano, da bi poseg v sicer varovane podatke ne bil širši, kot ga je predvidel zakonodajalec.« Sodišče se je v postopku strinjalo z IP, »da je zakonodajalec v obravnavanem primeru zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti (1. do 4. alineja petega odstavka 6.a člena ZDIJZ).« Pri interpretaciji navedene določbe, se je po presoji sodišča treba držati njenega najožjega jezikovnega pomena.

IP v zaključku še dodaja, da so razlogi, zaradi katerih je prosilka na organ naslovila predmetno zahtevo, za odločanje v postopku po ZDIJZ pravno irelevantni, zato se IP do tega ni podrobneje opredeljeval. Kadar organ odloča o dostopu do informacije javnega značaja izhaja iz načela univerzalnega prosilca (načelo erga omnes), kar pomeni, da se presoja javnost informacije in ne specifične okoliščine posameznega prosilca. Informacija javnega značaja je tako lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, ki organu postavi isto zahtevo. Organ pri presoji dostopa do informacije po ZDIJZ tako nima podlage, da bi presojal specifične okoliščine posameznega prosilca in razloge, zakaj določeno informacijo zahteva, temveč presoja zgolj to, ali je konkretna informacija prosto dostopna komurkoli.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka