Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Univerza v Mariboru

+ -
Datum: 22.04.2021
Številka: 090-31/2021
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Kršitev postopka, Osebni podatek

POVZETEK:

Organ je, v postopku ponovnega odločanja, z izpodbijanim sklepom zavrgel prosilčevo zahtevo, ker je ta ni dopolnil, organ pa je ocenil, da ni sposobna za obravnavo, saj iz nje ni razvidno, na katere dokumente se nanaša. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je ta ocena organa napačna in da je prosilčeva zahteva sposobna za obravnavo, zato je sam odločil o dostopu do dokumentov. Pri tem je najprej ugotovil, kateri od dokumentov, ki mu jih je organ posredoval, spadajo v delovno področje organ in kot taki predstavljajo informacijo javnega značaja. Glede teh dokumentov je presojal še obstoj izjem in ugotovil, da nekateri med njimi vsebujejo varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. Posledično je IP odredil delni dostop do teh dokumentov, med tem ko je dostop do dokumentov, ki ne spadajo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ, v celoti zavrnil. 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-31/2021/4

Datum:  23. 4. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena, drugega in četrtega odstavka 251. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 1. 2021, zoper sklep Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, (v nadaljevanju organ), št. 0740/2020/S 1058/515-MP z dne 23. 12. 2020, izdanem v postopku ponovnega odločanja, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 14. 1. 2021 se delno ugodi, sklep, Univerze v Mariboru, št. 0740/2020/S 1058/515-MP z dne 23. 12. 2020, se odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

 

  1. ki se nanašajo na upravljanje stavbe na naslovu Razlagova 22, Maribor:
    • Glasovanje s podpisovanjem listine skupaj s prazno tabelo,
    • Pogodba o opravljanju upravniških storitev z dne 27. 10. 2020,
    • Dopis upravnika z dne 29. 5. 2013,
    • Pogodba o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru, podpisana s strani upravitelja 16. 4. 2013, na način, da v njej prekrije ime, priimek in naslov fizične osebe, ki je kot peta po vrsti navedena med etažnimi lastniki na 1. strani pogodbe, ime in priimek te osebe navedene v tabeli v 1. in 11. členu dokumenta ter ime, priimek in podpis te osebe navedene na zadnji strani tega dokumenta med podpisniki pogodbe,
    • Aneks št. 1 k Pogodbi o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru z dne 26. 9. 2013,
    • Pogodba o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru, podpisana s strani upravitelja 15. 11. 2004,
    • Zapisnik sestanka lastnikov poslovne stavbe Razlagova 22 z dne 14. 9. 2011, na način, da v njem prekrije vse, razen: naslova dokumenta, dnevnega reda, drugega in tretjega odstavka v poglavju »Opis stanja in razprava«, besedila 5) sklepa ter kraja in datuma na koncu dokumenta.,
    • Elaborat za vpis svatb Razlagova ulica 22, Maribor v kataster stavb z dne 14. 5. 2019 – povzetek pripomb lastnikov, na način, da v njem prekrije vse, razen: naslova dokumenta, ter besedil pod točkami 1. a), e), f), i) ter besedil pod točko 2. m), pri čemer mora tudi v teh delih besedila prekriti imena in nazive oseb in pravnih oseb, ki so pripombe oziroma predloge dale, razen imena organa;

 

  1. račune, ki jih je organ prejel od vsakokratnega upravnika stavbe na naslovu Razlagova 22, Maribor, in sicer:
  • Račun št. IR/20-00064, izdan 18. 2. 2020,
  • Račun št. IR/20-00108, izdan 23. 3. 2020,
  • Račun št. IR/20-00151, izdan 22. 4. 2020,
  • Račun št. IR/20-194, izdan 18. 5. 2020,
  • Račun št. IR/20-00237, izdan 16. 6. 2020,
  • Račun št. IR/20-00280, izdan 27. 2. 2020,
  • Račun št. IR/20-00328, izdan 24. 8. 2020,
  • Račun št. IR/20-00377, izdan 18. 9. 2020,
  • Račun št. IR/20-00426, izdan 19. 10. 2020,
  • Račun št. IR/20-00476, izdan 16. 11. 2020,
  • Račun št. IR/20-00515, izdan 17. 12. 2020,
  • Račun št. IR/19-00443, izdan 17. 1. 2020,
  • Račun št. IR/19-00424, izdan 17. 12. 2019,
  • Račun št. IR/19-00386, izdan 18. 11. 2019,
  • Račun št. IR/19-00352, izdan 21. 10. 2019,
  • Račun št. IR/19-00314, izdan 16. 9. 2019,
  • Račun št. IR/19-00280, izdan 16. 8. 2019,
  • Račun št. IR/19-00242, izdan 17. 7. 2019,
  • Račun št. IR/19-00205, izdan 17. 6. 2019,
  • Račun št. IR/19-00166, izdan 17. 5. 2019,
  • Račun št. IR/19-00131, izdan 19. 4. 2019,
  • Račun št. IR/19-00093, izdan 15. 3. 2019,
  • Račun št. IR/19-00057, izdan 14. 2. 2019,
  • Račun št. IR/18-00461, izdan 17. 1. 2019,
  • Račun št. IR/18-00441, izdan 17. 2. 2018,
  • Račun št. IR/18-00401, izdan 19. 11. 2018,
  • Račun št. IR/18-00361, izdan 19. 10. 2018,
  • Račun št. IR/18-00322, izdan 17. 9. 2018,
  • Račun št. IR/18-00283, izdan 17. 8. 2018,
  • Račun št. IR/18-00241, izdan 17. 7. 2018,
  • Račun št. IR/18-00205, izdan 18. 6. 2018,
  • Račun št. IR/18-00167, izdan 18. 5. 2018,
  • Račun št. IR/18-00130, izdan 20. 4. 2018,
  • Račun št. IR/18-00091, izdan 20. 3. 2018,
  • Račun št. IR/18-00052, izdan 19. 2. 2018,
  • Račun št. IR/17-00516, izdan 19. 1. 2018,
  • Račun št. IR/17-00496, izdan 19. 12. 2017,
  • Račun št. IR/17-00456, izdan 20. 11. 2017,
  • Račun št. IR/17-00415, izdan 18. 10. 2017,
  • Račun št. IR/17-00375, izdan 18. 9. 2017,
  • Račun št. IR/17-00334, izdan 21. 8. 2017,
  • Račun št. IR/17-00291, izdan 17. 7. 2017,
  • Račun št. IR/17-00251, izdan 16. 6. 2017,
  • Račun št. IR/17-00205, izdan 19. 5. 2017,
  • Račun št. IR/17-00164, izdan 21. 4. 2017,
  • Račun št. IR/17-00119, izdan 31. 3. 2017,
  • Račun št. IR/17-00074, izdan 17. 2. 2017,
  • Račun št. IR/16-00535, izdan 17. 1. 2017,
  • Račun št. IR/16-00512, izdan 16. 12. 2016,
  • Račun št. IR/16-00466, izdan 16. 11. 2016,
  • Račun št. IR/16-00422, izdan 17. 10. 2016,
  • Račun št. IR/16-00376, izdan 16. 9. 2016,
  • Račun št. IR/16-00328, izdan 19. 8. 2016,
  • Račun št. IR/16-00274, izdan 12. 7. 2016,
  • Račun št. IR/16-00228, izdan 20. 6. 2016,
  • Račun št. IR/16-00183, izdan 20. 5. 2016,
  • Račun št. IR/16-00139, izdan 18. 4. 2016,
  • Račun št. IR/16-00098, izdan 18. 3. 2016,
  • Račun št. IR/16-00056, izdan 18. 2. 2016,
  • Račun št. IR/15-00422, izdan 15. 1. 2016,
  • Račun št. IR/15-00400, izdan 17. 12. 2015,
  • Račun št. IR/15-00361, izdan 16. 11. 2015,
  • Račun št. IR/15-00325, izdan 16. 10. 2015,
  • Račun št. IR/15-00286, izdan 16. 9. 2015,
  • Račun št. IR/15-00248, izdan 14. 8. 2015,
  • Račun št. IR/15-00209, izdan 13. 7. 2015,
  • Račun št. IR/15-00173, izdan 19. 6. 2015,
  • Račun št. IR/15-00135, izdan 18. 5. 2015,
  • Račun št. IR/15-00096, izdan 16. 4. 2015,
  • Račun št. IR/15-00058, izdan 20. 3. 2015,
  • Račun št. IR/15-00027, izdan 20. 2. 2015 in
  • Račun št. IR/14-00295, izdan 23. 1. 2015,,

                      na način, da v njih prekrije ime in priimek osebe, ki je račun pripravila;

 

                      ter:

  • Račun, št. 1533820122013 z dne 16. 12. 2020,
  • Račun št. IR/19-00116, izdan 17. 5. 2019,
  • Račun št. IR/14-00274, izdan 19. 12. 2014,
  • Račun št. IR/14-00250, izdan 18. 11. 2014,
  • Račun št. IR/14-00225, izdan 20. 10. 2014,
  • Račun št. IR/14-00201, izdan 19. 9. 2014,
  • Račun št. IR/14-00177, izdan 18. 8. 2014,
  • Račun št. IR/14-00153, izdan 17. 7. 2014,
  • Račun št. IR/14-00129, izdan 17. 6. 2014,
  • Račun št. IR/14-00105, izdan 19. 5. 2014,
  • Račun št. IR/14-00080, izdan 18. 4. 2014,
  • Račun št. IR/14-00055, izdan 17. 3. 2014,
  • Račun št. IR/14-00029, izdan 17. 2. 2014,
  • Račun št. IR/13-00245, izdan 17. 1. 2014,
  • Račun št. IR/13-00224, izdan 13. 12. 2013,
  • Račun št. IR/13-00200, izdan 19. 11. 2013,
  • Račun št. IR/13-00176, izdan 21. 10. 2013,
  • Račun št. IR/13-00151, izdan 18. 9. 2013,
  • Račun št. IR/13-00127, izdan 18. 8. 2013,
  • Račun št. IR/13-00103, izdan 22. 7. 2013,
  • Račun št. IR/13-00077, izdan 18. 6. 2013,
  • Račun št. IR/13-00046, izdan 22. 5. 2013,
  • Račun št. IR/13-00014, izdan 22. 4. 2013,
  • Račun št. IR/13-00056, izdan 20. 3. 2013,
  • Račun št. IR/13-00027, izdan 22. 2. 2013,
  • Račun št. IR/12-00297, izdan 17. 1. 2013,
  • Račun št. IR/12-00276, izdan 17. 12. 2012,
  • Račun št. IR/12-00251, izdan 15. 11. 2012,
  • Račun št. IR/12-00255, izdan 15. 10. 2012,
  • Račun št. IR/12-00201, izdan 11. 9. 2012,
  • Račun št. IR/12-00176, izdan 13. 8. 2012,
  • Račun št. IR/12-00151, izdan 4. 7. 2012,
  • Račun št. IR/12-00126, izdan 15. 6. 2012,
  • Račun št. IR/12-00101, izdan 21. 5. 2012,
  • Račun št. IR/12-00077, izdan 18. 4. 2012,
  • Račun št. IR/12-00054, izdan 19. 3. 2012,
  • Račun št. IR/12-00029, izdan 14. 2. 2012,
  • Račun št. IR/11-00321, izdan 19. 1. 2012,
  • Račun št. IR/11-00292, izdan 18. 12. 2011,
  • Račun št. IR/11-00259, izdan 18. 11. 2011,
  • Račun št. IR/11-00234, izdan 18. 10. 2011,
  • Račun št. IR/11-00209, izdan 9. 9. 2011,
  • Račun št. IR/11-00184, izdan 16. 8. 2011,
  • Račun št. IR/11-00159, izdan 15. 7. 2011,
  • Račun št. IR/11-00133, izdan 16. 6. 2011,
  • Račun št. IR/11-00108, izdan 18. 5. 2011,
  • Račun št. IR/11-00083, izdan 18. 4. 2011,
  • Račun št. IR/11-00056, izdan 18. 3. 2011,
  • Račun št. IR/11-00030, izdan 18. 2. 2011.

        

 

 

  1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke in dele dokumentov, ki niso informacije javnega značaja ter glede dokumentov :
  • Elektronsko sporočilo upravnika z dne 5. 11. 2020,
  • Dopis upravnika z dne 27. 10. 2020,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2019,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2018,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2017,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2016,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2015,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2014,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2012,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2010,
  • Elektronsko sporočilo z dne 3. 3. 2011,
  • Elektronsko sporočilo z dne 19. 4. 2011,
  • Elektronsko sporočilo z dne 22. 6. 2011,
  • Elektronsko sporočilo z dne 1. 7. 2011, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 24. 4. 2014, s priponko (elektronskim sporočilom),
  • Elektronsko sporočilo z dne 16. 7. 2015,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 8. 2016,
  • Elektronsko sporočilo z dne 18. 11. 2016,
  • Elektronsko sporočilo z dne 6. 2. 2017,
  • Elektronsko sporočilo z dne 6. 3. 2017,
  • Elektronsko sporočilo z dne 15. 3. 2017,
  • Elektronsko sporočilo z dne 11. 5. 2018, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 21. 12. 2018, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 5. 2. 2019, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 22. 7. 2019, s priponko (elektronskim sporočilom) ,
  • Elektronsko sporočilo z dne 8. 11. 2019, s priponko (elektronskim sporočilom),
  • Zapis nadaljevanja sestanka zbora etažnih lastnikov z dne 28. 9. 2020,
  • Elektronsko sporočilo z dne 3. 11. 2020,

    

se pritožba prosilca zavrne.

 

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 22. 6. 2020 od organa, v elektronski  obliki, zahteval dostop do vseh dokumentov glede upravljanja poslovne stavbe Razlagova ulica 22, Maribor, št. stavbe 1098, parcelna št. 1177, k.o. Maribor – Grad, kot so pravni temelj, pooblastilo za podpis, vse tri ponudbe izvajalcev, račune s prilogami za zadnjih 10 let ter vse druge dokumenti in dopisi, povezane s tem.

 

Organ je, po pozivu IP zaradi molka, izdal odločbo št. 0740/2020/O 506/515-MP z dne 27. 8. 2020 , s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Najprej je ugotovil, da so v zvezi z zahtevanimi dokumenti izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacij javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, saj je bila zahteva vložena pri organu, ki je kot javni visokošolski zavod zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ, poleg tega z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga. Navajal je še, da gre za obseženo dokumentacijo, saj je organ solastnik predmetne stavbe od leta 1996, prav tako kot prosilec, zato z dokumentacijo že razpolaga. Prav tako predmetni dokumenti vsebujejo številke osebne podatke. Glede na navedeno je zahtevo zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, saj je ocenil, da je prosilec z njo zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, ker je njegova zahteva šikanoznega značaja.

 

Navedena odločba organa z dne 27. 8. 2020 je bila nato odpravljena z odločbo IP, št. 090-216/2020/2 z dne  12. 10. 2020, s katero je IP ugodil prosilčevi pritožbi in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, ker je presodil, da organ ni izkazal in utemeljil pogojev za zavrnitev zahteve na podlagi določbe petega odstavka  5. člena ZDIJZ.

 

V ponovnem postopku je organ prosilcu poslal poziv, št. 0740-2/2020/4/515-MP z dne 21. 10. 2020 na dopolnitev njegove zahteve s konkretnejšimi podatki, katere dokumente zahteva, saj naj to iz njegove zahteve z dne 22. 6. 2020 ne bi bilo jasno razvidno. Od prosilca je zahteval, da zahtevo dopolni s podatki, kateri pravni temelj zahteva, čigavo pooblastilo in podpis česa, kateri sklep etažnih lastnikov, kateri zapisnik sestanka etažnih lastnikov, katere ponudbe izvajalcev  (oziroma,kaj naj bi ti izvajalci delali), katere račune s prilogami ter katere dokumente/dopise zahteva kot »druge dokumente in dopise«. Prosilcu je za dopolnitev določil osem dnevni rok od prejema poziva in ga pri tem opozoril, da v primeru, če zahteve ne bo dopolnil v roku oziroma, če zahteve tudi po dopolnitvi ne bo mogoče obravnavati zaradi njene nepopolnosti, jo bo zavrgel skladno z 18 in 19. členom ZDIJZ.

 

Prosilec na poziv organa ni odgovoril.

 

Organ je nato s sklepom, št. 0740/2020/S 1058/515-MP z dne 23. 12. 2020 (izpodbijani sklep) prosilčevo zahtevo z dne 22. 6. 2020 zavrgel.  V obrazložitvi se je skliceval na določbe 18. in 19. člena ZDIJZ in navajal, da je prosilca s pozivom z dne 21. 10. 2020 pozval na dopolnitev nepopolne vloge, saj iz nje ni bilo razvidno, katere dokumente zahteva. Vročitev poziva za dopolnitev je bila opravljena s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP. Rok za dopolnitev zahteve je tako tekel do vključno 17. 11. 2020. Ker je prosilec v tem roku ni dopolnil, jo je organ z izpodbijanim sklepom zavrgel.

 

Prosilec je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo z dne 14. 1. 2021, v kateri je navajal, da je bilo pozivanje organa na dopolnitev zahteve nepotrebno in neutemeljeno. To je utemeljeval s sklicevanjem na razloge organa v odločbi, št. 0740/2020/O 506/515-MP z dne 27. 8. 2020, v kateri je organ navajal, da prosilec dokumente že ima, kar sicer ne drži, vendar je organ očitno vedel, katere dokumente zahteva, zato pomeni pozivanje na dopolnitev in izjasnitev glede vsebine zahteve, sprenevedanje organa. Meni, da je dikcija »vse dokumente glede upravljanja poslovne stavbe Razlagova ulica 22, Maribor,…« dovolj jasna in ne potrebuje konkretizacije. Dalje podaja navedbe, kaj bi bilo, po njegovi presoji, mogoče z zahtevanimi dokumenti dokazati in niza očitke glede nezakonitega ravnanja organa.

 

Ker je prosilec pritožbo poslal na IP, jo je ta z dopisom, št. 090-216/2020/7 z dne 20. 11. 2021 odstopil organu v predhodni preizkus.

 

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo, zato je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 0740-2/2020/5/515-MP z dne 28. 1. 2021, poslal v odločanje IP.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

IP je z dopisom, št. 090-31/2021/2 z dne 25. 2. 2021 organ pozval, da mu na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP, posreduje dokumente, ki jih je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve z dne 22. 6. 2020.

 

Organ je z dopisom, št. 0740-2/2020/7/515-MP z dne 8. 3. 2021 IP, v izvirniku, posredoval dokumente, za katere je ocenil, da bi lahko bili predmet prosilčeve zahteve. Ob tem je navajal, da predstavlja zahtevano gradivo dokumentacijo vezano na upravljanje stavbe na naslovu Razlagova 22, Maribor in prejete račune upravitelja navedene stavbe od leta 2011 do 2020.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom  in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.  

                      

Presoja polnosti zahteve oziroma njene sposobnosti za obravnavo

 

V obravnavani zadevi je organ v ponovnem postopku zahtevo prosilca zavrgel kot nepopolno, zato je IP najprej ugotavljal, ali je bila prosilčeva zahteva popolna in sposobna vsebinske obravnave.

 

V skladu s 17. členom ZDIJZ mora zahteva za dostop do informacij javnega značaja vsebovati naslednje obvezne sestavine: navedbo organa, ki se mu se pošilja, glede podatkov o prosilcu pa: osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec: opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Izrecno je določeno, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.

 

IP je po preučitvi prosilčeve zahteve z dne 22. 6. 2020, vložene na obrazcu ugotovil, da ta vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih predpisuje zgoraj citirani 17. člen ZDIJZ. Prosilčeva opredelitev zahtevanega dokumenta je res podana opisno, saj je z njo zahteval, da mu organ posreduje »Vse dokumente glede upravljanja poslovne stavbe Razlagova ulica 22, Maribor, št. stavbe 1098, parcelna št. 1177, k.o. Maribor – Grad, kot so: pravni temelj, pooblastilo za podpis, vse tri ponudbe izvajalcev, račune s prilogami za zadnjih 10 let in vsi drugi dokumenti in dopisi s tem povezani«. Vendar pa IP pojasnjuje da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje zahtevani dokument. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja.

 

Iz podatkov spisa je IP dalje ugotovil, da organ že v prvem postopku v zvezi z isto prosilčevo zahtevo, torej v odločbi, št. 0740/2020/O 506/515-MP z dne 27. 8. 2020, navajal, da je prosilec zahteval obsežno dokumentacijo, in v zvezi z njo ugotavljal da izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja in ob tem tudi navajal, da z določenimi dokumenti razpolaga in da vsebujejo tudi varovane osebne podatke. Poleg tega je še navajal, da prosilec kot solastnik stavbe z vsemi dokumenti, ki jih zahteva z zahtevo z  dne 22. 6. 2020 že razpolaga.  Vse navedeno je IP privedlo do zaključka, da je organ že v prvem postopku v zvezi s predmetno zahtevo prepoznal, kateri dokumenti so oziroma bi lahko bili predmet prosilčeve zahteve.  

 

Upoštevajoč navedene ugotovitve in navedbe organa tekom prvega postopka IP, v okoliščinah konkretnega primera, ne more slediti odločitvi organa, da je prosilčeva zahteva nepopolna in je zato ni mogoče obravnavati, zato zaključuje, da so pritožbene navedbe v teh smeri utemeljene. Pri tem IP sicer poudarja, da je prosilec v pritožbi uporabil povsem neprimerno izražanje svojega nestrinjanja z odločitvijo organa v izpodbijanem sklepu in nazadnje tudi z delovanjem IP. Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivne vrednostne sodbe posameznih predstavnikov zavezanca. Kljub temu pa IP glede na zgoraj pojasnjene razloge, ne more mimo ugotovitve, da je organ že v prvotnem postopku v zvezi s prosilčevo zahtevo prepoznal dokumente, ki so predmet zahteve, poleg tega pa jih je IP tudi posredoval z dopisom št. 0740-2/2020/7/515-MP z dne 8. 3. 2021, v katerem je izrecno navajal, da pošilja dokumente, ki bi lahko bili predmet prosilčeve zahteve, zato je ta, ob nespornem dejstvu, obstoja ostalih obveznih sestavin, sposobna za obravnavo. Pri svoji presoji je IP izhajal iz široke razlage ustavne pravice dostopa do informacije javnega značaja, konkretizirane v načelu prostega dostopa v 5. členu ZDIJZ, ki določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam.

 

Glede na navedeno je odločitev organa o zavrženju prosilčeve zahteve napačna, saj je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je IP izpodbijani sklep organa odpravil, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP in ob upoštevanju četrtega odstavka 251. člena ZUP sam rešil zadevo kot sledi.

 

Dostop do zahtevanih dokumentov

 

IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi nekdo, ki je bi bil z določenimi podatki lahko že seznanjen, prav tako pa takšna oseba v postopku po ZDIJZ nima več pravic pri seznanitvi s podatki in dokumenti organa kot katerakoli druga fizična ali pravna oseba.  

 

Prosilec je z zahtevo z dne 22. 6. 2020 od organa, v elektronski  obliki, zahteval dostop do vseh dokumentov glede upravljanja poslovne stavbe Razlagova ulica 22, Maribor, št. stavbe 1098, parcelna št. 1177, k.o. Maribor – Grad, kot so pravni temelj, pooblastilo za podpis, vse tri ponudbe izvajalcev, račune s prilogami za zadnjih 10 let ter vse druge dokumenti in dopisi, povezane s tem.

 

Organ je IP z dopisom, št. 0740-2/2020/7/515-MP z dne 8. 3. 2021 posredoval dokumente, za katere je navajal, da bi lahko bili predmet prosilčeve zahteve. Zato je moral IP v nadaljevanju najprej ugotoviti, kateri od teh poslanih dokumentov ustrezajo predmetu in obsegu prosilčeve zahteve.

 

Pri tem je IP ugotovil, da je organ del dokumentov vezal na upravljanje stavbe, na katero se nanaša zahteva, del pa na račune, ki jih je organ prejel od vsakokratnega upravitelja predmetne stavbe od leta 2011 do 2020, kot eden od solastnikov te stavbe.

 

Ob navedenem procesnem izhodišču je moral IP ugotavljati:

  1. ali so v zvezi s temi dokumenti izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. in 4. členu ZDIJZ in
  2. ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

V obravnavani zadevi je nesporno, da je organ kot javni zavod zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Organ je v svoji prvi odločbi navajal, da so v zvezi z zahtevanimi dokumenti izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni pogoji. Ker pa je v predmetnem postopku presojana procesna odločitev organa o zavrženju prosilčeve nepolne zahteve, je moral IP v pritožbenem postopku v okviru ugotovitvenega postopka in presoji materialnega prava po uradni dolžnosti, to znova presoditi. Pri tem je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki, saj mu jih je posredoval.

 

V nadaljevanju je moral IP tako presoditi še, kateri od teh dokumentov izvirajo iz delovnega področja organa. Pojem delovno področje je namreč v skladu z ZDIJZ treba tolmačiti široko. To pomeni, da ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa[1]. Pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma javna služba, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa,[2] iz katere izhaja stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava. Pri tem pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali neoblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč da gre za dejavnost, ki se v skladu z načelom zakonitosti in z namenom varstva javnega interesa, izvaja na podlagi in v okviru norm javnega prava.

 

Glede na navedeno, IP poudarja, da so, v konkretni zadevi, v zvezi z delovnim področjem organa,torej le tisti dokumenti, ki se neposredno nanašajo na upravljanje organa z delom predmetne nepremičnine, katerega lastnik je. IP je namreč pri tem izhajal iz dejstva, da je organ le eden od solastnikov stavbe, na katero se nanaša zahteva in tudi ni njen upravnik. Zato so z delovnim področjem organa povezani samo tisti dokumenti, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem organa in razpolaganjem z njegovim stvarnim premoženjem glede dela nepremičnine, katere solastnik je. Samo v tem delu, je namreč mogoče govoriti o javni porabi sredstev v povezavi z organom kot javnim zavodom. Povedano drugače, samo dejstvo, da je eden od solastnikov predmetne nepremičnine organ, ne pomeni, da so z delovnim področjem organa povezani kar vsi dokumenti, ki so nastali v povezavi z upravljanem te stavbe kot celote.

 

Tako IP med dokumenti, ki mu jih je posredoval organ kot dokumente, ki bi lahko bili predmet zahteve, kot dokumente, ki bi bili v zvezi z delovnim področjem organa in posledično informacije javnega značaja ni štel:

  • Elektronsko sporočilo upravnika z dne 5. 11. 2020,
  • Dopis upravnika z dne 27. 10. 2020,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2019,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2018,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2017,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2016,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2015,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2014,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2012,
  • Poročilo o upravnikovem delu za leto 2010
  • del Zapisnika sestanka lastnikov poslovne stavbe Razlagova 22 z dne 14. 9. 2011, ki ne spada v delovno področje organa,
  • Elektronsko sporočilo z dne 1. 7. 2011, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 3. 3. 2011,
  • Elektronsko sporočilo z dne 19. 4. 2011,
  • Elektronsko sporočilo z dne 22. 6. 2011,
  • Elektronsko sporočilo z dne 24. 4. 2014, s priponko (elektronskim sporočilom) ,
  • Elektronsko sporočilo z dne 16. 7. 2015,
  • Elektronsko sporočilo z dne 31. 8. 2016,
  • Elektronsko sporočilo z dne 18. 11. 2016,
  • Elektronsko sporočilo z dne 6. 2. 2017,
  • Elektronsko sporočilo z dne 6. 3. 2017,
  • Elektronsko sporočilo z dne 15. 3. 2017,
  • Elektronsko sporočilo z dne 11. 5. 2018, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 21. 12. 2018, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 5. 2. 2019, s priponkami (elektronskimi sporočili),
  • Elektronsko sporočilo z dne 22. 7. 2019, s priponko (elektronskim sporočilom) ,
  • Elektronsko sporočilo z dne 8. 11. 2019, s priponko (elektronskim sporočilom),
  • Elektronsko sporočilo z dne 3. 11. 2020,
  • del Elaborata za vpis svatb Razlagova ulica 22, Maribor v kataster stavb z dne 14. 5. 2019 – povzetek pripomb lastnikov, ki ne spada v delovno področje organa in
  • Zapis nadaljevanja sestanka zbora etažnih lastnikov z dne 28. 9. 2020.

 

Kot je IP pojasnil že zgoraj teh dokumentov namreč ni mogoče neposredno povezati z upravljanjem stavbe v smislu delovnega področja organa, saj gre bodisi za dokumente iz poslovanja upravnika (poročila o upravnikovem delu, njegova elektronska sporočila), bodisi pa za dokumente (elektorska sporočila) ostalih solastnikov stavbe glede upravljanja stavbe, katerih vsebina ni neposredno povezana z delovnim področjem organa glede upravljanja dela stavbe, katerega lastnik je organ. Ker teh dokumentov ni mogoče opredeliti pod delovno področje organa, ne izpolnjujejo tega pogoja za obstoj informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ in je IP dostop do njih zavrnil z 2. točko izreka te odločbe.

 

Tako je IP v primeru dokumentov: Zapisnik sestanka lastnikov poslovne stavbe Razlagova 22 z dne 14. 9. 2011 in Elaborata za vpis svatb Razlagova ulica 22, Maribor v kataster stavb z dne 14. 5. 2019 – povzetek pripomb lastnikov, kot dele dokumentov, ki je v zvezi z delovnim področjem organa prepoznal le dele dokumentov, ki se nanašajo neposredno upravljanje oziroma odločanje organa kot enega od lastnikov predmetne stavbe, in je o tem razkritju tega dela dokument odločil v 1 a) točki izreka, medtem, ko je dostop do preostalega dela tega dokumenta zavrnil s 1 b) točko izreka te odločbe, saj ne gre za informacijo javnega značaja.  

 

Upoštevajoč navedeno je IP presodil, da so z delovnim področjem organa povezani vsi računi, ki jih je organ prejel od vsakokratnega upravnika v zvezi z delom nepremičnine, katerega lastnik je organ (o dostopu do njih je odločil s točko 1 b) izreka te odločbe), medtem ko, je pod delovno področje organa glede upravljanja dela nepremičnine, katerega lastnik je organ, mogoče šteti naslednje dokumente oziroma njihove dele (o njih je odločbe z 1 a) točko izreka te odločbe), in sicer gre za: 

 

  • Glasovanje s podpisovanjem listine skupaj s prazno tabelo,
  • Pogodba o opravljanju upravniških storitev z dne 27. 10. 2020,
  • Dopis upravnika z dne 29. 5. 2013,
  • Pogodba o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru, podpisana s strani upravitelja 16. 4. 2013,
  • Aneks št. 1 k Pogodbi o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru,
  • Pogodba o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru, podpisana s strani upravitelja 15. 11. 2004,
  • del Zapisnika sestanka lastnikov poslovne stavbe Razlagova 22 z dne 14. 9. 2011, ki spada v delovno področje organa
  • del Elaborata za vpis svatb Razlagova ulica 22, Maribor v kataster stavb z dne 14. 5. 2019 – povzetek pripomb lastnikov, ki spada v delovno področje organa in

 

Glede na te ugotovitve se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali dokumenti oziroma deli dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja v obsegu zahteve predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja in v kakšnem obsegu. Zato je presojal, ali pri njih obstajajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot jih določa 5a in 6. člen ZDIJZ.

 

  1. Dokumenti, ki se nanašajo na upravljane stavbe

 

Prosilec je s tem delom zahteve, želel dostop do vseh dokumentov glede upravljanja poslovne stavbe Razlagova ulica 22, Maribor, št. stavbe 1098, parcelna št. 1177, k.o. Maribor – Grad, kot so pravni temelj, pooblastilo za podpis, vse tri ponudbe izvajalcev in vse druge dokumente in dopise povezane s tem.

Skladno z določbo 9. člena Stanovanjskega zakona[3] (v nadaljevanju SZ-1) je upravljanje večstanovanjske stavbe po tem zakonu sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe.

 

Kot obseg dokumentov, ki so predmet tega dela zahteve je IP obravnaval zgoraj naštete dokumente, ki jih je prepoznal kot dokumente, povezane z delovnim področjem organa v zvezi s tem delom zahteve.

 

IP v zvezi z dokumenti, ki so povezani z upravljanjem predmetne stavbe najprej pojasnjuje, da, skladno z določbo prvega odstavka 161. člena SZ-1 upravna enota, na območju katere je stanovanje oziroma večstanovanjska stavba oziroma organ mestne občine, vodi register upravnikov stavb, kamor se, na podlagi 166. člena SZ-1, med drugim vpisujejo tudi ulica in hišna številka večstanovanjske stavbe ter ime ali firma ter bivališče oziroma sedež upravnika. Ti registri upravnikov so na podlagi četrtega odstavka 161. člena SZ-1, javni. Zato IP opozarja, da dejstvo, da ima neka pravna oseba v upravljanju določeno stavbo, ne more biti zatrjevano kot poslovna skrivnost v smislu izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vsakdo lahko namreč z vpogledom v register upravnikov, na podlagi naslova večstanovanjske stavbe ugotovi, kdo je upravnik posamezne stavbe na območju upravne enote, kjer se ta večstanovanjska stavba nahaja[4]. IP je z vpogledom v Zemljiško knjigo ugotovil, da v njej (še) niso vpisani vsi lastniki predmetne nepremičnine, so pa ti javno objavljeni tudi na portalu Prostor Geodetske uprave Republike Slovenije[5], kar velja tudi za pravne osebe predmetne nepremičnine, zato IP, ni odredil njihovega prekritja v Pogodbi o opravljanju upravniških storitev z dne 27. 10. 2020 in Pogodbi o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru, podpisana s strani upravitelja 15. 11. 2004.

 

Dalje je IP vpogledom v navedene dokumente je IP ugotovil, da ti vsebujejo nekatere osebne podatke oseb, ki se pojavljajo v teh dokumentih. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali so ti osebni podatki varovani v smislu izjeme od prostega dostopa do osebnih podatkov, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

  1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
  2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov[6]. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka je IP po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke: imena in priimki oseb, ki se pojavljajo v teh dokumentih, naslove, podpise in elektronske naslove, mnenja, stališča, predloge, ki tako predstavljajo osebne podatke posameznikov.

 

IP je v nadaljevanju presojal ali navedeni osebni podatki varovane osebne podatke oziroma ali za njihovo razkritje po ZDIJZ, torej za njihovo obdelavo, obstaja pravna podlaga.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v zasebni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Če torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

 

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podana nobena od zgoraj navedenih pravnih podlag, po kateri bi bilo posredovanje osebnih podatkov, in sicer: imena, priimka, naslova, elektronskega naslova, podpisa, mnenja, stališča fizičnih oseb zakonito, zaradi česar jih je treba, pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati, torej prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je tako odredil prekritje imena, priimka in podpisa fizične osebe v Pogodbi o upravljanju poslovne stavbe na Razlagovi ulici 22 v Mariboru, podpisana s strani upravitelja 16. 4. 2013.

 

Pri tem IP ponovno poudarja, da je pri tem treba prekriti tudi ime in priimke prosilca, če se nahaja v teh dokumentih, saj za njihovo razkritje prav tako ne obstaja pravna podlaga. V postopkih po ZDIJZ namreč velja načelo univerzalnega prosilca, po katerem se dostop do zahtevanih informacij javnega značaja presoja z vidika »erga omnes« (in ne »inter partes«). Dostop do dokumenta je namreč treba v postopku po ZDIJZ presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli (javnost), ne le določen prosilec. Povedano drugače, odločitev, da gre pri določenem dokumentu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, pomeni, da je takšen dokument prosto dostopen vsakomur (javnosti) in ne le določenem prosilcu. Če dokument vsebuje tudi varovane osebne podatke (kot v obravnavani zadevi) je treba pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov v smislu 6. člena Uredbe presojati v luči dostopnosti zahtevanih podatkov javnosti (in ne le določenem prosilcu). Takšne pravne podlage, ki bi določala, da so v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki fizičnih oseb, z izjemo tistih, ki so navedeni v nadaljevanju te obrazložitve, torej zakoniti zastopniki pravnih oseb) prosto dostopni javnosti, pa IP ni našel.

 

Navedeno pa ne velja za posredovanje imena in priimka zakonitega zastopnika vsakokratnega upravnika stavbe, na katero se nanaša predmetna zahteva in podatke o zakonitih zastopnikih pravnih oseb, ki se pojavljajo dokumentih. Upravnik je namreč pravna oseba, zanje pa velja, da niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen; podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (ZSReg). Tako so podatki o zakonitih zastopnikih upravnikov in drugih pravnih oseb, ki se pojavljajo v teh dokumentih prosto dostopni na spletnih straneh AJPES (Poslovni register Slovenije, Register dejanskih lastnikov), kar je, z vpogledom v navedeni register, preveril tudi IP. Ime, priimek in naslov zakonitih zastopnikov upravnikov in drugih pravnih oseb, zato ni izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. To pa ne velja za njihove elektronske naslove in telefonske številke zakonitih zastopnikov. Podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu e-pošte niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja. Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. IP je tako v obravnavnem primeru naložil organu, da prekrije telefonske številke in naslove e-pošte, ki v skladu z navedenim niso prosto dostopni, oziroma jih posreduje, v kolikor so prosto dostopni kot kontaktni podatki.

Ob tem IP v zvezi z s podatki fizičnih oseb kot nosilcev dejavnosti (s.p.) pripominja, da jih ne gre šteti kot osebne podatke v smislu definicije osebnega podatka, ker opravljajo pridobitno dejavnost na trgu. Navedeno izhaja tudi iz odločb Ustavnega sodišča št. U-I- 298/04 z dne 27. 10. 2005 in št. U-I-84/03-15 z dne 17. 2. 2005. Fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, so sicer prav tako v skladu z določbami ZPRS-1 vpisane v Poslovni register Slovenije kot poslovni subjekti. Ob tem IP dodaja, da so v Poslovnem registru Slovenije prosto dostopni tudi podatki o ustanoviteljih posameznih subjektov, zato je IP odločil o prostem dostopu do podatkov o imenih in priimkih samostojnih podjetnikov, ki se pojavljajo v predmetnih dokumentih.

 

Prav tako obstaja pravna podlaga za razkritje imen in priimkov oseb, javnih uslužbencev organa, v delu Zapisnika sestanka lastnikov poslovne stavbe Razlagova 22 z dne 14. 9. 2011, katerega je IP prepoznal kot del delovnega področja organa. Ti osebni podatki funkcionarjev in javnih uslužbencev namreč niso varovani na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, torej absolutno javni, IP v postopek ni pozival teh oseb kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Glede na navedeno je IP s 1. a) točko izreka te odločbe odločil, da mora organ prosilcu posredovati dokumente, ki so povezani z upravljanem stavbe, na katero se nanaša zahteva, in sicer na način, da v njih prekrije varovane osebne podatke, če jih, skladno z zgoraj navedenimi razlogi, ti vsebujejo.

 

 

  1. Računi ki jih je organ prejel od vsakokratnega upravitelja predmetne stavbe

 

V okviru dokumentov, ki so predmet tega dela zahteve je IP obravnaval 121 (sto enaindvajset) računov, ki jih je organ v letih od 2011 do 2020 prejel od vsakokratnega upravitelja stavbe, na katero se nanaša zahteva, in sicer gre za:  

  • Račun št. IR/20-00064, izdan 18. 2. 2020,
  • Račun št. IR/20-00108, izdan 23. 3. 2020,
  • Račun št. IR/20-00151, izdan 22. 4. 2020,
  • Račun št. IR/20-194, izdan 18. 5. 2020,
  • Račun št. IR/20-00237, izdan 16. 6. 2020,
  • Račun št. IR/20-00280, izdan 27. 7. 2020,
  • Račun št. IR/20-00328, izdan 24. 8. 2020,
  • Račun št. IR/20-00377, izdan 18. 9. 2020,
  • Račun št. IR/20-00426, izdan 19. 10. 2020,
  • Račun št. IR/20-00476, izdan 16. 11. 2020,
  • Račun št. IR/20-00515, izdan 17. 12. 2020,
  • Račun, št. 1533820122013 z dne 16. 12. 2020,
  • Račun št. IR/19-00443, izdan 17. 1. 2020,
  • Račun št. IR/19-00424, izdan 17. 12. 2019,
  • Račun št. IR/19-00386, izdan 18. 11. 2019,
  • Račun št. IR/19-00352, izdan 21. 10. 2019,
  • Račun št. IR/19-00314, izdan 16. 9. 2019,
  • Račun št. IR/19-00280, izdan 16. 8. 2019,
  • Račun št. IR/19-00242, izdan 17. 7. 2019,
  • Račun št. IR/19-00205, izdan 17. 6. 2019,
  • Račun št. IR/19-00116, izdan 17. 5. 2019,
  • Račun št. IR/19-00166, izdan 17. 5. 2019,
  • Račun št. IR/19-00131, izdan 19. 4. 2019,
  • Račun št. IR/19-00093, izdan 15. 3. 2019,
  • Račun št. IR/19-00057, izdan 14. 2. 2019,
  • Račun št. IR/18-00461, izdan 17. 1. 2019,
  • Račun št. IR/18-00441, izdan 17. 2. 2018,
  • Račun št. IR/18-00401, izdan 19. 11. 2018,
  • Račun št. IR/18-00361, izdan 19. 10. 2018,
  • Račun št. IR/18-00322, izdan 17. 9. 2018,
  • Račun št. IR/18-00283, izdan 17. 8. 2018,
  • Račun št. IR/18-00241, izdan 17. 7. 2018,
  • Račun št. IR/18-00205, izdan 18. 6. 2018,
  • Račun št. IR/18-00167, izdan 18. 5. 2018,
  • Račun št. IR/18-00130, izdan 20. 4. 2018,
  • Račun št. IR/18-00091, izdan 20. 3. 2018,
  • Račun št. IR/18-00052, izdan 19. 2. 2018,
  • Račun št. IR/17-00516, izdan 19. 1. 2018,
  • Račun št. IR/17-00496, izdan 19. 12. 2017,
  • Račun št. IR/17-00456, izdan 20. 11. 2017,
  • Račun št. IR/17-00415, izdan 18. 10. 2017,
  • Račun št. IR/17-00375, izdan 18. 9. 2017,
  • Račun št. IR/17-00334, izdan 21. 8. 2017,
  • Račun št. IR/17-00291, izdan 17. 7. 2017,
  • Račun št. IR/17-00251, izdan 16. 6. 2017,
  • Račun št. IR/17-00205, izdan 19. 5. 2017,
  • Račun št. IR/17-00164, izdan 21. 4. 2017,
  • Račun št. IR/17-00119, izdan 31. 3. 2017,
  • Račun št. IR/17-00074, izdan 17. 2. 2017,
  • Račun št. IR/16-00535, izdan 17. 1. 2017,
  • Račun št. IR/16-00512, izdan 16. 12. 2016,
  • Račun št. IR/16-00466, izdan 16. 11. 2016,
  • Račun št. IR/16-00422, izdan 17. 10. 2016,
  • Račun št. IR/16-00376, izdan 16. 9. 2016,
  • Račun št. IR/16-00328, izdan 19. 8. 2016,
  • Račun št. IR/16-00274, izdan 12. 7. 2016,
  • Račun št. IR/16-00228, izdan 20. 6. 2016,
  • Račun št. IR/16-00183, izdan 20. 5. 2016,
  • Račun št. IR/16-00139, izdan 18. 4. 2016,
  • Račun št. IR/16-00098, izdan 18. 3. 2016,
  • Račun št. IR/16-00056, izdan 18. 2. 2016,
  • Račun št. IR/15-00422, izdan 15. 1. 2016,
  • Račun št. IR/15-00400, izdan 17. 12. 2015,
  • Račun št. IR/15-00361, izdan 16. 11. 2015,
  • Račun št. IR/15-00325, izdan 16. 10. 2015,
  • Račun št. IR/15-00286, izdan 16. 9. 2015,
  • Račun št. IR/15-00248, izdan 14. 8. 2015,
  • Račun št. IR/15-00209, izdan 13. 7. 2015,
  • Račun št. IR/15-00173, izdan 19. 6. 2015,
  • Račun št. IR/15-00135, izdan 18. 5. 2015,
  • Račun št. IR/15-00096, izdan 16. 4. 2015,
  • Račun št. IR/15-00058, izdan 20. 3. 2015,
  • Račun št. IR/15-00027, izdan 20. 2. 2015,
  • Račun št. IR/14-00295, izdan 23. 1. 2015,
  • Račun št. IR/14-00274, izdan 19. 12. 2014,
  • Račun št. IR/14-00250, izdan 18. 11. 2014,
  • Račun št. IR/14-00225, izdan 20. 10. 2014,
  • Račun št. IR/14-00201, izdan 19. 9. 2014,
  • Račun št. IR/14-00177, izdan 18. 8. 2014,
  • Račun št. IR/14-00153, izdan 17. 7. 2014,
  • Račun št. IR/14-00129, izdan 17. 6. 2014,
  • Račun št. IR/14-00105, izdan 19. 5. 2014,
  • Račun št. IR/14-00080, izdan 18. 4. 2014,
  • Račun št. IR/14-00055, izdan 17. 3. 2014,
  • Račun št. IR/14-00029, izdan 17. 2. 2014,
  • Račun št. IR/13-00245, izdan 17. 1. 2014,
  • Račun št. IR/13-00224, izdan 13. 12. 2013,
  • Račun št. IR/13-00200, izdan 19. 11. 2013,
  • Račun št. IR/13-00176, izdan 21. 10. 2013,
  • Račun št. IR/13-00151, izdan 18. 9. 2013,
  • Račun št. IR/13-00127, izdan 18. 8. 2013,
  • Račun št. IR/13-00103, izdan 22. 7. 2013,
  • Račun št. IR/13-00077, izdan 18. 6. 2013,
  • Račun št. IR/13-00046, izdan 22. 5. 2013,
  • Račun št. IR/13-00014, izdan 22. 4. 2013,
  • Račun št. IR/13-00056, izdan 20. 3. 2013,
  • Račun št. IR/13-00027, izdan 22. 2. 2013,
  • Račun št. IR/12-00297, izdan 17. 1. 2013,
  • Račun št. IR/12-00276, izdan 17. 12. 2012,
  • Račun št. IR/12-00251, izdan 15. 11. 2012,
  • Račun št. IR/12-00255, izdan 15. 10. 2012,
  • Račun št. IR/12-00201, izdan 11. 9. 2012,
  • Račun št. IR/12-00176, izdan 13. 8. 2012,
  • Račun št. IR/12-00151, izdan 4. 7. 2012,
  • Račun št. IR/12-00126, izdan 15. 6. 2012,
  • Račun št. IR/12-00101, izdan 21. 5. 2012,
  • Račun št. IR/12-00077, izdan 18. 4. 2012,
  • Račun št. IR/12-00054, izdan 19. 3. 2012,
  • Račun št. IR/12-00029, izdan 14. 2. 2012,
  • Račun št. IR/11-00321, izdan 19. 1. 2012,
  • Račun št. IR/11-00292, izdan 18. 12. 2011,
  • Račun št. IR/11-00259, izdan 18. 11. 2011,
  • Račun št. IR/11-00234, izdan 18. 10. 2011,
  • Račun št. IR/11-00209, izdan 9. 9. 2011,
  • Račun št. IR/11-00184, izdan 16. 8. 2011,
  • Račun št. IR/11-00159, izdan 15. 7. 2011,
  • Račun št. IR/11-00133, izdan 16. 6. 2011,
  • Račun št. IR/11-00108, izdan 18. 5. 2011,
  • Račun št. IR/11-00083, izdan 18. 4. 2011,
  • Račun št. IR/11-00056, izdan 18. 3. 2011,
  • Račun št. IR/11-00030, izdan 18. 2. 2011.

 

Kot je IP pojasnil že zgoraj, vsi našteti računi predstavljajo informacije javnega značaja, saj se nanašajo na delovno področje organa, ker predstavljajo porabo javnih sredstev, ki jih je za predmetni lastniški del stavbe porabil organ v okviru upravljanja in razpolaganja s svojim stvarnim premoženjem.

 

Z vpogledom v predmetne račune je IP ugotovil, da nekateri vsebujejo osebne podatke (ime in priimek) fizične osebe, ki so sestavile te račune ter imena in priimke zakonitih zastopnikov vsakokratnega upravitelja, ki je konkretne račun izdal.

 

V zvezi z dostopom do imen in priimkov zakonitih zastopnikov upravnika na nekaterih od teh računov, se IP v celoti sklicuje na svoje razloge iz toče a) obrazložitve te odločbe in pojasnjuje, da le ti niso varovani osebni podatki, zato njihovo prekrivanje predmetnih računih ni potrebno.

 

Nasprotno pa IP ni našel zakonite pravne podlage za razkritje imen in priimkov fizičnih oseb, ki so predmetne račune izdale, zato je jih je treba, pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati, kot to izhaja iz točke 1.b) izreka te odločbe.

 

Preostali pritožbeni ugovori in sklepno

 

V zvezi s preostalimi pritožbenimi ugovori,ki se nanašajo na poslovanje in organa in nepravdni postopek, na katerega se sklicuje prosilec, IP pojasnjuje, da se v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja le pravilnost in zakonitost odločitve organa prve stopnje glede vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja oziroma ravnanja organov in njihovih odločitev. Navedbe glede nestrinjanja s samo vsebino informacije tako ne morejo biti predmet pritožbene presoje IP.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilca v ponovljenem postopku neutemeljeno pozival na dopolnitev zahteve, saj ta ni bila nepopolna, zato je odločitev organa o zavrženju prosilčeve zahteve napačna. Upoštevajoč četrti odstavek 251. člena ZUP in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP je IP, v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka, pridobil dokumente, s katerimi organ razpolaga in ki jih je prepoznal kot predmet prosilčeve zahteve in odločil o dostopu do njih na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, na način kot izhaja iz 1. točke izreka. V delu, kjer je IP, upoštevajoč 7. člen ZDIJZ (delni dostop), varovane osebne podatke v teh dokumentih prekril oziroma zavrnil dostop do dokumentov ali delov dokumentov, ki ne predstavljajo informacij javnega značaja, je prosilčevo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka odločbe).

 

 

K II. točki izreka:

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila           :

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] Dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148 - 149.

[2] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012.

[3] Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19 in 189/20 – ZFRO.

[4] IP je za potrebe predmetnega postopka navedeno preveril z vpogledom v register upravnikov, dostopen na spletni strani Mestne občine Maribor (https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1992), kjer so tudi podatki o upravniku za predmetno stavbo, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti.

[5] https://www.e-prostor.gov.si/

[6] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).