prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente v povezavi z nadzornimi postopki v zvezi s šolo v naravi. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja in upravnega postopka. Prosilec je v pritožbi navedel, da organ ni odločil o vseh dokumentih in izpostavil dokumente, o katerih organ ni odločil. Organ je izdal dopolnilno odločbo in odločil še o preostalih dokumentih. Prosilec se je zoper obe odločbi organa pritožil. IP je pritožbena postopka združil in na podlagi pregleda dokumentacije in pojasnil organa ugotovil, da je organ odločil o vseh dokumentih, ki jih je na podlagi zahteve prosilca uspel identificirati kot predmet zahteve prosilca, zato je pritožbi prosilca zavrnil kot neutemeljeni.

ODLOČBA:

Številka: 090-15/2021/4

Datum: 2. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 130. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 1. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova 7 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-033-2020/8 z dne 29. 12. 2020 in z dne 18. 1. 2021 zoper dopolnilno odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport 090-033/2020/11 z dne 12. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednji

S K L E P:

1. Pritožbi prosilca z dne 7. 1. 2021 zoper odločbo organa št. 090-033-2020/8 z dne 29. 12. 2020 in z dne 18. 1. 2021 zoper dopolnilno odločbo organa št. 090-033/2020/11 z dne 12. 1. 2021, se združita v en postopek.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

i n

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne z dne 7. 1. 2021 zoper odločbo organa št. 090-033-2020/8 z dne 29. 12. 2020 se zavrne.

1. Pritožba prosilca z dne 18. 1. 2021 zoper dopolnilno odločbo organa št. 090-033/2020/11 z dne 12. 1. 2021 se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 10. 11. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje vse informacije javnega značaja v zvezi s šolami v naravi, ki jih organ ni ustvaril sam, ampak jih je pridobil od drugih organov ali drugih oseb, npr. MIZŠ ipd., in jih prosilcu še niso posredovali na podlagi njegovih predhodnih zahtev. Zahteva prosilca se nanaša na obdobje od 28. 1. 2020 do 9. 11. 2020, prosilec pa želi prejeti tudi vse priloge, ki jih je organ v zvezi s tem prejel.

Organ je prosilca dne 12. 11. 2020 pozval, da svojo zahtevo dopolni s konkretno navedbo oziroma točno navedbo informacije, s katero se želi dodatno seznaniti in mu je organ ni posredoval.

Prosilec je na podlagi poziva organa svojo zahtevo dopolnil, in sicer je navedel, da iz doslej posredovanih dokumentov izhaja, da mu organ ni poslal vseh dokumentov in prilog, ki jih je organ v povezavi s tematiko šol v naravi prejel od drugih organov in/ali oseb. Ker mu je organ poslal le en del dokumentov (npr. prejete dopise brez prilog ali samo eno prilogo, čeprav jih je bilo več, ali samo odgovor organa na prejet dopis/pobudo), prosilec prosi, da mu organ posreduje še vse ostale dokumente, ki mu jih še niso posredovali.

Organ je ugotovil, da se en izmed zahtevanih dokumentov, prejet s strani pristojnega ministrstva, nanaša na Poročilo nadzornega odbora Občine Sežana nad porabo sredstev v OŠ Srečka Kosovela Sežana, zato je Nadzorni odbor Občine Sežana seznanil s postopkom in jih pozval k izjavi z vidika stranske udeležbe v postopku.

Nadzorni odbor Občine Sežana je dne 10. 12. 2020 na organ naslovil opredelitev do zahteve za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je navedel, da skladno s Poslovnikom nadzornega odbora gradiva nadzornega organa (razen poročila kot dokončnega akta) niso informacije javnega značaja. Nadzorni odbor je postopek nadzora zaključil z objavo Končnega poročila z dne 24. 9. 2018, ki je z javno objavo postalo edini dokument javnega značaja.

Organ je dne 29. 12. 2020 izdal odločbo št. 090-033-2020/8, s katero je zahtevo glede dokumenta s prilogami Nadzornega odbora Občine Sežana št. 060-872019-3 z dne 29. 1. 2020,  zaveden  kot  priloga  odstopa  zadeve  Ministrstva  za izobraževanje, znanost in šport št. 060-15/2020/4 z dne 4. 3. 2020 zavrnil, zaradi podatka iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine v povezavi s podatkom iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je prav tako zaradi varovanja podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, zavrnil dostop pri dokumentih v inšpekcijski zadevi št. 0613-79/2020, kot sledi iz zaporednih dokumentov v spisovni zadevi po zaporednih številkah, datumu in vrsti dokumenta 5, z dne 2.7.2020: Odgovor: stranke na poziv in 10, z dne 10.8.2020: Obvestilo/sporočilo: drugo. Organ je v obrazložitvi podrobneje pojasnil in utemeljil izjeme, zaradi katerih je prosilcu zavrnil dostop.

Prosilec je dne 7. 1. 2021 podal pritožbo zoper navedeno odločbo, pri čemer je navedel, da iz že posredovanih dokumentov izhaja, da organ razpolaga z določenimi dokumenti, ki jih v svoji odločbi ni obravnaval niti jih prosilcu ni posredoval. Iz dokumenta 0611-96-2020/3 z dne 6.5.2020 izhaja, da je MIZŠ 18. 2. 2020 posredovalo organu dopis glede pomoči pri preračunavanju stroškov šole v naravi. Tega dopisa organ prosilcu ni posredoval, čeprav izpolnjuje vse kriterije iz postavljene zahteve. Dodatno iz dokumenta izhaja, da je organ MIZŠ zaprosil za kopijo tolmačenja rekoč, da ga za svoje delo nujno potrebuje. Tudi tega odgovora MIZŠ organ prosilcu ni posredoval. Prosilec predlaga, da organ znova preveri, ali ne razpolaga z dodatnimi dokumenti vezanimi na njegovo zahtevo. Nenavadno se mu zdi, da inšpektor ministrstvu piše, da za svoje delo potrebuje tolmačenje predpisov, ker se sooča s kar nekaj nezadovoljstva, o tem pa ne obstajajo nobeni dokumenti.

Organ je dne 12. 1. 2021 izdal dopolnilno odločbo št. 090-033-2020/11, s katero je izpodbijano odločbo dopolnil tako, da je I. točki izreka odločbe dodal novo tretjo in četrto alinejo in zaradi varovanja osebnih podatkov zavrnil dostop do elektronskih naslovov in osebnega imena in priimka pošiljatelja vprašanj v elektronskih sporočilih in dokumentih v zadevi 0611-96/2020/1 in 0611-96/2020/2 (z dne 17. 2. 2020, 11.2. 2020, 30.1.2020, 27. 1.2020 in 18. 2. 2020). Prav tako je zavrnil odgovor MIZŠ v zadevi 0611-96/2020, saj organ z njim ne razpolaga.

Prosilec je dne 18. 1. 2021 podal pritožbo tudi zoper dopolnilno odločbo organa, v kateri je navedel, da iz doslej posredovanih dokumentov postopka 090-033-2020 in kljub že dvema izdanima odločbama še vedno ni prejel nobenih dokumentov (vključno z morebitnimi prilogami), ki jih je v zvezi s tematiko šol v naravi organ

prejel od drugih organov in/ali oseb v obdobju svojega zahtevka (28.1.2020 do 9.11.2020) in bi bili vezani na izraženo nezadovoljstvo, s katerim se na tem področju sooča Inšpektorat RS za šolstvo in šport. Niti mu organ v nobeni od obeh odločb ni jasno zapisal, da s takimi dokumenti ne razpolaga. To prosilca preseneča, kajti kot je zapisal že v svoji prvi pritožbi z dne 7. 1. 2021, je pričakoval, da o tem pri organu obstajajo kakšni dokumenti. Zdi se mu namreč nenavadno, da bi inšpektor organa v zvezi s to tematiko v dopisu št. 0611-96-2020/3 prosil za tolmačenje predpisov pristojno ministrstvo, ker se domnevno sooča s kar nekaj nezadovoljstva v zvezi s to tematiko, pri tem pa - razen posredovanega pisanja v zvezi z OŠ Žetale - organ v zvezi s tem ne poseduje nobenega drugega dokumenta.

Organ je pritožbi prosilca odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-33/2020/14 z dne 20. 1. 2021.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP organu dne 22. 1. 2021 poslal poziv, da pojasni, na kakšen način je v svojem informacijskem sistemu iskal zahtevane dokumente in da odgovoru priloži dokazila, iz katerih izhaja, da iskanje zahtevanih dokumentov ni dalo nobenih dodatnih rezultatov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca (npr. zaslonske slike informacijskega sistema).

Organ je z dopisom št. 090-33/2020/16 z dne 1. 2. 2021 pojasnil, da je po prejemu zahteve prosilca in ob dejstvu, da je prosilec podobne zahteve za navedeno problematiko vložil že večkrat in določene dokumente tudi že prejel, prosilca pozval, da natančneje sporoči, s katerimi dokumenti se želi seznaniti. Prosilec je v odgovoru podal izključno informacijo, ki se je nanašala na nek dokument, ki mu je že bil posredovan v preteklosti in ne v zvezi z njegovo novo zahtevo. Organ je v informacijskem sistemu iskal v okviru zadev oz. postopkov, kjer so prosilcu že podali informacije in v okviru teh zadev iskali priloge v spisu, dodatno je opravil poizvedbe pri inšpektorjih, iskal je tudi po ključu uvedenih inšpekcijskih postopkov. Organ je poslal tudi zaslonsko sliko, s katero je iskal zadetke po klasifikacijski številki 0613-, št. najdenih zapisov je 1, zapis pa se nanaša na dokument, o katerem je organ s svojo odločbo z dne 29. 12. 2020 tudi odločil. Organ prav tako dodaja, da pritožbene navedbe prosilca niso konkretizirane, saj zgolj navaja in polemizira s tem, da še vedno ni seznanjen z vsemi zahtevanimi dokumenti.

K sklepu

IP ugotavlja, da je prosilec na organ vložil eno zahtevo, organ pa je o zahtevi odločil z odločbo in naknadno še z dopolnilno odločbo. Prosilec se je zoper obe odločbi vložil ločeni pritožbi.

Ob upoštevanju tega, da se pravica prosilca zahtevati dostop do dokumentov v konkretnem primeru opira na isto dejansko stanje (vložena je bila ena zahteva) in isto pravno podlago (ZDIJZ), IP pa je kot pritožbeni organ pristojen odločati o obeh pritožbah prosilca, tako zoper odločbo, kot zoper dopolnilno odločbo, je IP odločil, da se skladno s 130. členom ZUP začne in vodi en sam pritožbeni postopek. Navedeni člen namreč določa, da če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen, lahko začne in vodi en sam postopek tudi takrat, kadar gre za pravice in obveznosti več strank. Skladno s tretjim odstavkom navedenega člena je dolžan IP o združitvi zadev v en postopek odločiti s sklepom, zato je IP odločil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Pritožbi nista utemeljeni.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. O pritožbi prosilca z dne 7. 1. 2021 zoper odločbo št. 090-033/2020/8 z dne 29. 12. 2020

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da je ta opravil ustrezne poizvedbe, tako pri strokovnih delavcih kot v informacijskem sistemu, vendar navedene poizvedbe zadetkov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, niso našle. Organ je v informacijskem sistemu našel zadevo št. 0613-79/2020, o kateri je odločil v drugi alineji I. tč. izreka izpodbijane odločbe in prosilcu delno zavrnil dostop do dokumentov. IP dalje ugotavlja, da se prosilec v svoji pritožbi ni pritožil glede zavrnitve dostopa do dokumentacije, o kateri je organ odločil z navedeno odločbo, saj pritožbene navedbe v ničemer ne navajajo, da je bila odločitev organa neustrezna oz. nezakonita, prosilec organu očita zgolj to, da organ v odločbi ni obravnaval in prosilcu ni posredoval vseh dokumentov. Odločitev organa, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, je posledično postala dokončna in pravnomočna in je IP presojal zgolj to, ali bi organ moral prosilcu posredovati dodatne dokumente.

Iz zadeve izhaja, da je organ prosilca pozval, da zahtevo bolj določno in konkretno dopolni, z namenom, da bo organ lahko lažje in popolno identificiral dokumente oz. priloge, s katerimi se prosilec želi seznaniti. Kljub temu, da je prosilec navedel, da razpolaga z zahtevano dokumentacijo, iz katere izhaja, da naj bi navedena dokumentacija vsebovala priloge, ki jih prosilec ni prejel (oz. da dokumentacija navaja več prilog, prosilcu pa so posredovali zgolj eno izmed teh prilog), prosilec organu ni konkretno navedel teh dokumentov (npr. s številko in datumom dokumenta), s katerim bi izkazal, kateri dokument vsebuje prilogo, ki mu je organ ni posredoval, kako se ta priloga imenuje, datum ipd., kljub temu da je imel možnost v odgovoru na poziv za dopolnitev zahteve, kot tudi v podani pritožbi. Navedbe prosilca, da dokumentacija vsebuje tudi priloge, o katerih ni bilo odločeno, tako v večjem delu ostajajo na pavšalni in nekonkretizirani ravni.

Prosilec je v pritožbi navedel zgolj dva dokumenta/prilogi, ki ju ni prejel, o katerih je organ odločil z dopolnilno odločbo (več o tem v nadaljevanju te odločbe), iz česar izhaja, da si je organ tudi po prejemu pritožbe prosilca še vedno prizadeval, da bi odločil o zahtevi prosilca v celoti in zato ni razvidno, da bi organ namenoma želel prosilcu onemogočiti seznanitev z zahtevanimi dokumenti. Navedeno ne pomeni, da organ morda ne razpolaga še s kakšnim dokumentom, ki bi ustrezal zahtevi prosilca, temveč da ga na podlagi podatkov, ki jih je prosilec posredoval organu, organ ne more identificirati in najti v svojem dokumentarnem gradivu. Organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan pregledati celotne svoje dokumentacije (ročno pregledovati in analizirati dokumentov in ugotavljati, ali ti ustrezajo zahtevi prosilca), temveč je dolžan opraviti ustrezne in razumne poizvedbe, s katerimi bi identificiral in odločil o zahtevani dokumentaciji. Kot izhaja iz pojasnil organa, je ta opravil poizvedbo pri pristojnem inšpektorju, pregledal zadeve, v katerih je že odločal o zahteval prosilca, kot tudi z iskalnimi izrazi pregledal svoj informacijski sistem. IP zato ugotavlja, da je odločba organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

1. O pritožbi prosilca z dne 18. 1. 2021 zoper dopolnilno odločbo št. 090-033/2020/11 z dne 12. 1. 2021

Na podlagi pritožbenih navedb prosilca iz pritožbe z dne 7. 1. 2021, s katerimi je prosilec določno konkretiziral dva dokumenta, je organ svojo odločbo dopolnil in naknadno odločil še o dokumentih, ki niso bili zajeti v že izdani odločbi. Prosilec se je pritožil zoper drugo alinejo I. tč. izreka dopolnilne odločbe in znova tudi glede tega, da organ ni v celoti odločil o njegovi zahtevi. Preostali deli izreka dopolnilne odločbe (prva alineja I. tč. in II. tč.) je zato postal dokončen in pravnomočen.

IP je tudi v tem delu v celoti sledil organu, da je ta odločil o vseh dokumentih, ki jih je na podlagi zahteve prosilca uspel identificirati kot predmet zahteve prosilca. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ dokumentov prosilcu ne bi želel posredovati, ravno nasprotno, organ je po prejemu natančne navedbe dveh dokumentov, o tem nemudoma odločil in izdal dopolnilno odločbo. Organ je tudi prosilca ustrezno pozval, da svojo zahtevo opredeli bolj določno, pa ta tega ni storil, hkrati pa je glede iskanja dokumentov opravil vse razumne poizvedbe tako pri pristojnem inšpektorju, kot tudi v informacijskem sistemu.

Glede pritožbene navedbe prosilca, da se mu zdi nenavadno, da je inšpektor zaprosil za tolmačenje predpisov pristojno ministrstvo, vendar organ razen posredovanih informacij ne poseduje nobenega drugega dokumenta, je IP sledil pojasnilom organa, da z dokumentom ne razpolaga. Iz pojasnil organa namreč izhaja, da je ta dne 7. 1. 2021 pri številnih svojih zaposlenih opravil pisno poizvedbo, da preverijo, če v kakšni izmed svojih zadev razpolagajo z morebitnim mnenjem ali stališčem MIZŠ, ki se nanaša na šole v naravi in sicer v letu 2020, oz. če je MIZŠ v tej zvezi kakorkoli odgovorilo. Organ je z odločbo ugotovil, da ne razpolaga z odgovorom pristojnega ministrstva v zadevi št. 0611-96/2020.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstoji, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa in 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka