prosilec - Okrožno sodišče v Kopru

POVZETEK:

Prosilec je na organ vložil zahtevo za posredovanje sodnih odločb Okrožnega sodišča v Kopru skupaj s sodnimi odločbami Višjega sodišča v Kopru in hierarhično višjih sodišč v zadevah urejanja meje nepremičnin v pravdnem postopku na podlagi uveljavljanja močnejše pravice v pravnomočno zaključenih zadevah, in sicer za obdobje od leta 2000 naprej. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Za pridobitev zahtevanih podatkov oz. dokumentov bi moral organ pregledati vse civilne spise, ki se vodijo pred sodiščem, da bi lahko ugotovil, katere zadeve se nanašajo na zahtevano vsebino, tega pa ZDIJZ od organov ne zahteva. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, saj je ugotovil, da informacijski sistem organa ne omogoča iskanja po ključnih besedah oz. po kriterijih, ki jih v zahtevi navaja prosilec, zato bi organ resnično moral pregledati vse spise, jih analizirati in presoditi, ali ti ustrezajo kriterijem prosilca, česar pa na podlagi odločb ZDIJZ ni dolžan narediti. IP je tako pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-8/2021/7

Datum: 17. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 13. 1. 2021, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, Ferrarska ulica 9, 6000 Koper (v nad. organ), št. Su 112/2020-53 z dne 28. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 13. 1. 2021 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Su 112/2020-53 z dne 28. 12. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 12. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do sodnih odločb Okrožnega sodišča v Kopru skupaj s sodnimi odločbami Višjega sodišča v Kopru in hierarhično višjih sodišč v zadevah urejanja meje nepremičnin v pravdnem postopku na podlagi uveljavljanja močnejše pravice v pravnomočno zaključenih zadevah, in sicer za obdobje od leta 2000 naprej.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 112/2020-53 z dne 28. 12. 2020, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da informacijski sistem Vrhovnega sodišča, ki ga uporablja tudi organ (t.i. vpisnik PUND), ne omogoča identifikacije zadev na način, kakršnega je opredelil prosilec, torej glede na vrsto tožbenega zahtevka oz. glede na pravno podlago tožbenemu zahtevku. Organ prav tako tudi ne vodi (in ni dolžan voditi) posebne evidence glede vsebine postopkov, na podlagi katere bi bila takšna identifikacija mogoča. Organ tako ne razpolaga z zahtevanimi podatki oz. dokumenti. Za pridobitev zahtevanih podatkov oz. dokumentov bi moral organ pregledati vse civilne spise, ki se vodijo pred sodiščem, da bi lahko ugotovil, katere zadeve se nanašajo na zahtevano vsebino, tega pa ZDIJZ od organov ne zahteva. Sicer pa postopki urejanja mej tudi ne sodijo med postopke, za katere so pristojna okrožna sodišča, temveč sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, pred katerimi se meje urejajo v nepravdnih postopkih.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 13. 1. 2021 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec je mnenja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj ugotavlja, da bi za ugoditev zahtevi moral ustvariti, pridobiti, zbrati ali obdelovati dokumente oz. podatke, kar pa po njegovem mnenju ni res, saj bi moral organ zgolj zagotoviti delni dostop do obstoječih predmetnih dokumentov. Prav tako je zahtevane informacije možno identificirati in jih pridobiti iz vpisnika PUND, in sicer na podlagi drugih podatkov v informatiziranih vpisnikih, to je zadeva - zaradi. Prosilec je mnenja, da postopki urejanja mej sodijo med postopke, ki sodijo v pristojnost organa, in sicer v primeru uveljavljanja močnejše pravice v pravdnem postopku. Predmetna dokumentacija nedvomno izvira iz delovnega področja organa, obstaja in se nahaja v obliki dokumenta, dosjeja, zadeve, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb.

IP je dne 15. 1. 2021 prejel dopis organa št. Su 112/2020-68 z dne 14. 1. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ poudaril, da so razlogi, na podlagi katerih je zavrnil zahtevo prosilca, pojasnjeni v sami izpodbijani odločbi, zato se, v izogib ponavljanju, nanje v celoti sklicuje. Ključni razlog za zavrnitev zahteve je, da je prosilec zahteval sodne odločbe sodišča na podlagi uveljavljanja močnejše pravice. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, organ seznama teh zadev nima, saj se v informacijskem sistemu PUND, ki ga sodišče uporablja, ne vnaša materialna podlaga za postopek, temveč zgolj kratek opis zadeve (npr. zaradi plačila odškodnine, zaradi plačila, itd.).

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 25. 1. 2021 in elektronskega sporočila z dne 27. 1. 2021, je organ IP dne 27. 1. 2021, po elektronski pošti, posredoval šifrant pravdnega vpisnika Okrožnega sodišča, kjer je na drugi in tretji strani razvidno, katere vrste sporov se v vpisnik PUND pri zadevi vnašajo in po katerih vrstah sporov se posledično lahko išče zadeve po informacijskem sistemu. Med njimi ni sporov oz. postopkov na podlagi uveljavljanja močnejše pravice. Organ je priložil tudi zaslonski sliki vpisnika PUND, iz katerih je razvidno, da je iskanje po tipu zahtevka možno zgolj z izbiro enega izmed šifrantov. Prostega iskanja po različnih ključnih besedah informacijski sistem ne omogoča.

IP je dne 28. 1. 2021 prosilcu posredoval poziv št. 090-8/2020/5 z dne 28. 1. 2021, skupaj z odgovori oz. pojasnili organa, ki jih je IP pridobil v pritožbenem postopku, z namenom, da se prosilec izjasni na ugotovitve IP v pritožbenem postopku oz. da poda svoje morebitne ugovore ali nasprotne argumente.

Na poziv IP je prosilec odgovoril dne 6. 2. 2021, po elektronski pošti. V priloženem dopisu je prosilec navedel, da bi bilo tožbene zahtevke v zadevah urejanja meje nepremičnin v pravdnem postopku na podlagi uveljavljanja močnejše pravice potrebno uvrstiti v tip/vrsto zahtevka šifra: 0021, pod opis: Lastnina nepremičnin, prioriteta: N, tajnost: N, vrsta spora: Ostalo. Prosilec dopušča možnost, da se zadevni spori pri organu uvrščajo v drugo šifro v šifrantu tipa/vrste zahtevkov. Prav tako se prosilcu zdi čudno, da iskanje po vpisniku ni mogoče z opisom podatkov zadeva – zaradi, možno pa je npr. iskanje po podatkih o pooblaščencu stranke, pri čemer prosilec dopušča možnost, da ima tovrstni dostop samo skrbnik sistema, to pa je Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču RS.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s sodnimi odločbami Okrožnega sodišča v Kopru skupaj s sodnimi odločbami Višjega sodišča v Kopru in hierarhično višjih sodišč v zadevah urejanja meje nepremičnin v pravdnem postopku, na podlagi uveljavljanja močnejše pravice v pravnomočno zaključenih zadevah, in sicer za obdobje od leta 2000 naprej.

Kot izhaja iz že zgoraj navedenega, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je iskanje dokumentov/podatkov po informacijskem sistemu organa (t.i. vpisnik PUND), glede na vrsto/tip spora, mogoče le s pomočjo izbire posameznega, vnaprej določenega šifranta pravdnega vpisnika organa. Iz šifranta pravdnega vpisnika, ki je bil priloga elektronskega sporočila organa z dne 27. 1. 2021, je razvidno, po katerih vrstah sporov se lahko išče zadeve v vpisniku PUND, med njimi pa ni sporov/postopkov na podlagi urejanja meje nepremičnin oz. uveljavljanja močnejše pravice, na katero se nanaša zahteva prosilca. Prav tako vpisnik PUND ne omogoča iskanja z uporabo naključno/prosto izbranih ključnih besedah, kot so npr. «urejanje meje nepremičnin«, »uveljavljanje močnejše pravice«, ipd., kar izhaja tudi iz zaslonskih slik vpisnika PUND, ki jih je organ IP posredoval v okviru tega pritožbenega postopka. Z vpogledom v zaslonske slike vpisnika PUND je IP ugotovil, da med iskalnimi kriteriji ni na voljo niti iskanje po pravnomočnih zadevah, kot to zahteva prosilec. Kot je pravilno navedel že organ v izpodbijani odločbi, bi torej moral organ pregledati in vsebinsko analizirati vse spise (od leta 2000 naprej), ki se vodijo pred sodiščem ter presoditi, ali ustrezajo kriterijem iz zahteve prosilca in tako pridobljene podatke šele združiti po kriterijih prosilca. Glede navedb prosilca, da bi bilo tožbene zahtevke v zadevah urejanja meje nepremičnin v pravdnem postopku na podlagi uveljavljanja močnejše pravice potrebno uvrstiti v tip/vrsto zahtevka šifra: 0021, pod opis: Lastnina nepremičnin, prioriteta: N, tajnost: N, vrsta spora: Ostalo, IP pojasnjuje, da te navedbe v nobenem delu ne spremenijo dejstva, da bi organ, za pridobitev dokumentov po kriterijih prosilca, moral vsebinsko pregledati in analizirati vse dokumente, ki so uvrščeni pod dotični šifrant, da bi lahko presodil, ali ti izpolnjujejo kriterije iz zahteve prosilca ali ne.

IP je v pritožbenem postopku tako ugotovi, da bi moral organ, da bi zadostil pogojem oz. kriterijem zahteve, kot jo je postavil prosilec, odpreti vse spise (od leta 2000 naprej), pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ, kot je to pravilno ugotovil tudi organ sam, ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja dokumentov, kot je to tudi v konkretnem primeru, po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oz. podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari novo evidenco oz. zbirko dokumentov/podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.

Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da analizira dokumente in pripravi zbirko po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč zato, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je v zahtevi določil prosilec, šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP tako v celoti sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi, pri čemer prosilec ni uspel dokazati nasprotnega. Glede navedb prosilca, da ne vidi nobenih argumentov, da iskanje po vpisniku PUND nebi bilo mogoče z opisom podatkov zadeva – zaradi, pa IP pojasnjuje, da ni v pristojnosti IP presojanje oz. ugotavljanje zakaj določena aplikacija oz. informacijski sistem ne omogoča iskanja z uporabo prosto izbranih ključnih besed, ampak je mogoče iskanje zgolj z vnaprej določenimi parametri, kot je to npr. tudi v konkretnem primeru.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 112/2020-53 z dne 28. 12. 2020, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka