prosilec - Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilki delno zavrnil dostop do podatkov glede prijav in varnosti vseh cepiv, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se izreka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je bil dostop delno ali v celoti zavrnjen. Organ je namreč navedel zgolj »sklop« dokumentov, kot »prijava«, ni pa razvidno, kateri dokumenti so v prijavi vsebovani, ob dejstvu, da je organ sam poudaril, da je predmet zahteve obsežno število dokumentov, kar pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno oz. slednje iz nje ne izhaja, čeprav je organ, ob odstopu pritožbe, posredoval IP pet polnih fasciklov A4 formata. Nadalje je IP ugotovil, da je organ kršil pravilo o uporabi jezika v postopku, kar  predstavlja po določbi 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka. IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. 

ODLOČBA:

Številka: 090-320/2020/2

Datum: 17. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilka), z dne 22. 10. 2020, zoper odločbo št. 712-10/2020-119 z dne 8. 10. 2020, Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilke z dne 22. 10. 2020 se ugodi in se odločba Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, št. 712-10/2020-119 z dne 8. 10. 2020, v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 22. 7. 2020 zahtevala, da ji organ po e-pošti posreduje dokumente kot informacije javnega značaja, in sicer prijave, ki jih je organ prejel v obdobju 2015-2020 (do dne prejema vloge) in se nanašajo na oporečno varnost cepiv, neustrezno kakovost cepiv ali na sporne, nevarne snovi v cepivih; dokumente, iz katerih je razvidno, kako so bile prijave obravnavane (npr. izdana odločba ali sprejet ukrep nadzora, sklep o ustavitvi postopka, drug dokument, iz katerega je razvidno, zakaj nadzor/postopek na podlagi prijave ni bil uveden) ter dokumente, ki izkazujejo, da je organ v obdobju 2015-2020 sam opravil preverjanje kakovosti ali analize varnosti cepiv v neodvisnih laboratorijih oziroma neodvisno od morebitnih varnostnih študij, ki jih predloži sam proizvajalec cepiva. Prosilka je dne 24. 7. 2020 vložila zoženo zahtevo, s katero je zahtevala podatke za cepiva, ki so v prometu v Republiki Sloveniji. Nadalje je dne 31. 8. 2020 prosilka podrobneje opredelila, da zahteva dostop do podatkov glede prijav in varnosti vseh cepiv, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 712-10/2020-119 z dne 8. 10. 2020, s katero je v prvi točki izreka odločbe odločil, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na:

26. Prijavo z dne 26.11.2015 v zvezi s cepivom FSME IMMUN 0,25 za otroke;
27. Prijavo z dne 31. 5. 2016;
28. Prijavo z dne 19. 8. 2016 v zvezi s cepivom Nobilis IB4-91;
29. Prijavo z dne 10.11. 2016 v zvezi s cepivom Neisvac-C 0,5ml;
30. Prijavo z dne 31.1. 2017;
31. Prijavo z dne 13. 3. 2017;
32. Prijavo z dne 18. 7. 2017;
33. Prijavo z dne 22. 3. 2018 v zvezi s cepivom Encepur (za odrasle in otroke), Tetanol Pur, Td- pur, Twinrix (za odrasle), Boostrix, lnfanrix hexa, Priorix, Priorix-Tetra, Havrix (za odrasle in otroke), Engerix (za odrasle in otroke) in Fendrix;
34. Prijavo z dne 7. 9. 2018;
35. Prijavo z dne 5. 2. 2019;
36. Prijavo z dne 16. 7. 2019;
37. Prijavo z dne 21. 1. 2020 v zvezi s cepivom Vaxigrip;
38. Prijavo z dne 18. 6. 2020

delno zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstva poslovne skrivnosti, v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost.

Dokumenti, za katere je, skladno s 1. točko izreka te odločbe, odobren delni dostop do informacij javnega značaja, in je bilo v tem delu zahtevi ugodeno, bodo posredovani po vročitvi  odločbe, in sicer v elektronski obliki na elektronski naslov.

V drugi točki izreka odločbe je organ zahtevo, ki se nanaša na:

10. Prijavo z dne 10. 4. 2018 in
11. Prijavo z dne 5. 6. 2019

zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti.

V tretji točki izreka odločbe pa je organ odločil, da se dostop do dokumentov, ki izkazujejo, da je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke v obdobju 2015-2020 sama opravila preverjanja kakovosti ali analize varnosti cepiv v neodvisnih laboratorijih oziroma neodvisno od morebitnih varnostnih študij, ki jih predloži sam proizvajalec cepiva, zavrne, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Posebni stroški niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ primarno pojasnil postopek obravnave prijav neustrezne kakovosti zdravil. Nadalje je navedel, da je upoštevajoč, da se dokumenti, ki so predmet zahteve, nanašajo na večje število prijav (15) glede neustrezne kakovosti v zvezi s cepivi različnih proizvajalcev oziroma imetnikov dovoljenja za promet z zdravilom ter glede na to, da v postopku ocenjevanja neustrezne kakovosti zdravil, ki so pridobila dovoljenja za promet po centraliziranem postopku, sodeluje večje število držav, organ v postopek pozval 5 gospodarskih subjektov (GSK d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana; Pfizer Luxembourg SARL, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 29a, Ljubtjana; MSD AH, Intervet International bv, Podružnica Ljubljana, Šmartinska cesta 140, Ljubljana; Sanofi-Aventis, trženje in prodaja farmacevtskih izdelkov d.o.o., Letališka cesta 29A, Ljubljana; Salus, Ljubljana, d.d., Litostrojska cesta 46A, Ljubljana), Evropsko agencijo za zdravila, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter pristojne organe drugih držav, na katere se zahtevana dokumentacija nanaša, in sicer Agencia Espanola de medicamentors y productos sanitarios (v nadaljevanju: AEMPS), Agence nationale de securite du medicament et des produits de sante (v nadaljevanju: ANSM), The Health Products Regulatory Authority (v nadaljevanju: HPRA); Federal Agency for Medicines and Health Products (v nadaljevanju: FAMHP), Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (v nadaljevanju: MHRA), The Finnish Medicines Agency (v nadaljevanju: FIMEA), Paul Ehrlich Institut (v nadaljevanju: PEI), Swissmedic ter Bundesintitut fur Arzneimittel und Medizinprodukte (v nadaljevanju: BFARM). V nadaljevanju je organ povzel njihove odgovore. Zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije in več stranskih udeležencev je organ pojasnil svojo odločitev po posameznih prijavah neustrezne kakovosti, kar je IP v nadaljevanju na kratko povzel.

1. Prijava z dne 26.11.2015 v zvezi s cepivom FSME IMMUN 0,25 za otroke

Skladno s 6. členom ZVOP-1, 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter 7. členom ZDIJZ, se na dokumentih prekrije osebne podatke, in sicer podatke o imenih, priimkih, delovnem mestu, telefonskih številkah ter elektronskih naslovih posameznikov, ki so zaposleni v pravni osebi zasebnega prava oziroma niso zaposleni pri organu in ki niso osebe, pooblaščene za zastopanje pravne osebe. Navedeni podatki, vsebovani v dokumentih, so prekriti. Na dokumentih pa so tudi elektronski naslovi zaposlenih pri organu, ki so prav tako prekriti. iz odločbe IP, številka 090-65/2015 z dne 26.6.2015, izhaja, da podatki o naslovih elektronske pošte javnih uslužbencev niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato gre za varovane osebne podatke, pri čemer ni pravne podlage za njihovo razkritje. Na dokumentih se pojavljajo tudi imena in priimki javnih uslužbencev, za katere organ ugotavlja, da predstavljajo osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti javnosti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za osebne podatke, ki so v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

2. Prijava z dne 31. 5. 2016

Skladno s 7. členom ZDIJZ v povezavi z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razlogov varovanja poslovne skrivnosti ter varovanja osebnih podatkov. Organ je ob tem pojasnil, da se prijava nanaša na zdravilo imetnika dovoljenja za promet Pfizer, ki pa ga izdeluje GSK, zaradi česar je organ zahtevo za dostop do dokumentacije presojal tudi s stališča varovanja poslovne skrivnosti GSK. Pri obravnavi posredovanja dokumentacije, ki se nanaša na zadevno prijavo, je organ sledil navedbam stranskega udeleženca GSK, ki je v dopisu z dne 25. 9. 2020 podrobno pojasnil izpolnjevanje pogojev za obstoj poslovne skrivnosti v skladu z ZPosS. Vendar pa predlogu prekritja celotne dokumentacije ni sledil v celoti, saj pogoji za prekritje po oceni organa niso izpolnjeni, še posebej, kadar informacije izhajajo dokumentov, ki so nastali pri organu in ne pri stranskem udeležencu ter kadar se dokumenti oziroma informacije nanašajo na  ravnanje organa pri obravnavi prijave neustrezne kakovosti zdravila in ne razkrivajo proizvodnih postopkov in drugih poslovnih skrivnosti ter navedb posameznih cepiv, pri katerih je prišlo do neustrezne kakovosti, niti študij, s katerimi se preverja kakovost cepiv oziroma vpliv neustrezne kakovosti na varnost in učinkovitost cepiv. Javnost ima namreč z namenom zagotavljanja transparentnosti pravico seznaniti se vsaj z načinom delovanja javnega organa, še toliko bolj, kadar gre za tako občutljivo področje, kot je področje zdravil oziroma cepiv. Kljub temu pa pravica javnosti ni absolutna, ampak omejena tudi s pravicami gospodarskih subjektov, na katere se določena dokumentacija nanaša in katerim bi z razkritjem lahko nastala gospodarska škoda, ter presojo vpliva tovrstnega razkritja na precepljenost prebivalstva zaradi morebitne neustrezne interpretacije razkritih informacij. Organ je preverjal tudi, ali je morebiti ne glede na izpolnjenost pogojev za poslovno skrivnost, interes javnosti večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot poslovna skrivnost. Pri tem je treba opozoriti, da je že zakonodajalec opredelil, kateri podatki so tako pomembni, da mora biti o njih seznanjena splošna javnost in kateri so takšni, da so namenjeni samo strokovni javnosti (med katero sodijo tudi zdravstveni delavci). Poleg navedenega JAZMP in druge organizacije (npr. WHO) v okviru obveščanja javnosti določena obvestila, s katerimi se zasleduje cilj varovanja javnega zdravja, objavljajo tudi na javno dostopnih spletnih straneh². Zakonodajalec tako ni določil, da morajo biti informacije o prejetih prijavah oziroma ugotovljeni neustrezni kakovosti zdravila javno objavljene. Upoštevajoč kompleksnost in občutljivost področja zdravil tudi zakonodaja na področju Evropske unije zahteva neodvisnost organov, pristojnih za zdravila, s čimer se zagotavlja najvišja raven strokovnosti in nepristranskosti pri odločanju v vseh zadevah, povezanih z zdravili, vse z namenom varovanja javnega zdravja. Nenazadnje je področje zdravil eno najbolj reguliranih in nadzorovanih področij. Pri tehtanju javnega interesa je treba upoštevati tudi javni interes za obvladovanje nalezljivih bolezni in javni interes za dostopnost cepiv na trgu v Republiki Sloveniji. Organ je tako na vseh dokumentih prekril varovane osebne podatke (ime in priimek, elektronski naslov, telefonska številka), podatek glede poimenovanja zdravila, na katerega se prijava nanaša, zaradi varovanja poslovne skrivnosti iz zgoraj navedenih razlogov je delno prekril elektronska sporočila z dne 31.5. 2016, 2.6. 2016,6.6. 2016 ter 1.6.2020. Organ je v celoti zavrnil dostop do obrazca o sumu ali neustrezni kakovosti zdravila z dne 31.5. 2016 in 6.6. 2016, dopis z dne 30.5. 2016 in 6.6. 2016.

3. Prijava z dne 19. 8. 2016 v zvezi s cepivom Nobilis IB4-91

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Organ je pri tem delno upošteval zahtevo Salusa po prekritju elektronske korespondence, in sicer je organ prekril vsebino elektronskih sporočil, poslanih s strani Salusa, pri čemer pa je še vedno razvidna vsebina elektronskih sporočil, poslanih s strani drugih organov. Organ je elektronska sporočila Salusa prekril iz razloga varovanja poslovne skrivnosti, saj je vsebina elektronskih sporočil označena kot zaupna. Pri odločanju o posredovanju dokumentov je organ upošteval tudi elektronsko sporočilo MSD z dne 30. 9. 2020, iz katerega izhaja le zahteva za prekritje osebnih podatkov, ne pa tudi konkretne vsebine, ter odgovor EMA-e glede prekritja osebnih podatkov.

4. Prijava z dne 10. 11. 2016 v zvezi s cepivom Neisvac-C 0,5ml

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov.

5. Prijava z dne 31. 1. 2017

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti GSK . Skladno z navedenim je organ v zvezi z dokumentacijo glede prijave z  dne 31.1. 2017 v celoti zavrnil dostop do elektronskega sporočila EMA z dne 31.1. 2017, Poročilo EMA z dne31.1. 2017, Medical assessment report forproductincidentzdnelO. 1.2017, dopisov GSK zdne 12.1.2017,9.11.2016, 25.8.2016 in 1.2.2017,10.2. 2017 (navodila za cepilna mesta), Defective Product Report z dne 13. 1. 2017 za več cepiv, vsebine elektronskega sporočila z dne 2. 2. 2017ter dokumentov z dne 20.10.2016,19.1.2017 in 24.1.2017. Organ je delno zavrnil dostop do elektronskih sporočil NIJZ z dne 2. 2. 2017, 3. 2. 2017 in 13. 3. 2017; elektronskih sporočil JAZMP z dne 2. 2. 2017, 3. 2. 2017, 6. 2. 2017, 7. 2. 2017, 9. 2. 2017, 10. 2. 2017 in 23. 2. 2017; poročil ZDL Ljubljana Vič-Rudnik z dne 30.8.2016, 2.8.2016,9.9.2016,2.9. 2016 in 13.7. 2017; obrazca »Ocena tveganja za javno zdravje« z dne 31.1. 2017, elektronskih sporočil GSK z dne 2.2.2017,3. 2. 2017,7.2. 2017,9.2.2017,10.2. 2019 in 15.2.2017 ter elektronskega sporočila EMA z dne 1. 2. 2017 s prilogo.

6. Prijava z dne 13. 3. 2017

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti GSK. Skladno z navedenim je organ v zvezi z dokumentacijo glede prijave z dne 13.3. 2017 v celoti zavrnil dostop do dopisa GSK z dne 13.3. 2017 in  dokumenta GSK z dne 27.3. 2017. Do preostalih dokumentov je omogočen delni dostop.

7. Prijava z dne18. 7. 2017

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti GSK. Skladno z navedenim je organ v zvezi z dokumentacijo glede prijave z dne 18. 7.2017 v celoti zavrnil dostop do elektronskega sporočila GSK z dne 18. 7. 2017 s prilogami (dopis samo prijave, Obrazec o sumu ali neustrezni kakovosti zdravila), dopisov GSK z dne 26. 7. 2017, 19. 7. 2017 s prilogo in dokumenta GSK z dne 27. 3.2017. Do preostalih dokumentov je omogočen delni dostop.

8. Prijava z dne 22. 3. 2018 v zvezi s cepivom Encepur (za odrasle in otroke), Tetanol Pur, Td-pur, Twinrix (za odrasle), Boostrix, lnfanrix hexa, Priorix, Priorix-Tetra, Havrix (za odrasle in otroke), Engerix (za odrasle in otroke) in Fendrix

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Skladno z navedenim je organ v zvezi z dokumentacijo glede prijave z dne 22. 3. 2018 v celoti zavrnil dostop do elektronskega sporočila GSK z dne 22. 3. 2018 s prilogo, 26. 3. 2020 ter dopisa GSK z dne 26. 3.2020. Organ je delno zavrnil dostop do elektronskih sporočil JAZMP z dne 26.3. 2018, Organ pri tem pojasnjuje, da zatrjevanju GSK glede poslovne skrivnosti oziroma nastanka poslovne škode v primeru razkritja informacije v konkretnem primeru ni sledil v celoti, saj je neposredno obvestilo za zdravstvene delavce z dne 30.   3. 2018 javno objavljeno na povezavi

https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SFV/DHPC/ OBJAVUENO-DHPC-cepiva GSK.pdf, zato ne drži navedba, da je informacija znana le ozkemu krogu Ijudi. Skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je javno dostopna, ampak posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Do elektronskega sporočila z dne 30. 3. 2020 se omogoči delni dostop zaradi varovanja osebnih podatkov.

9. Prijava z dne 10. 4. 2018

Skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov zavrne iz razlogov varovanja poslovne skrivnosti GSK. Imetnik dovoljenja za promet za zdravilo je sicer Pfizer, a ker se zdravilo izdeluje v obratu GSK, je kljub mnenju Pfizer glede razkritja, organ dostop do dokumentacije zavrnil.

10. Prijava z dne 7. 9. 2018

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti GSK. Organ je tako delno prekril elektronsko sporočilo EMA in JAZMP z dne 7. 9. 2018, v celoti je zavrnil dostop do seznama držav, na katere prijava vpliva, seznam serij, na katere se prijava nanaša, dopis GSK z dne 8. 9.  2018, poročilo o neustrezni kakovosti z dne 7. 9.2018 ter obrazec os umu ali neustrezni kakovosti z dne 19.10. 2018.

11. Prijava z dne 5.2.2019

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Organ je iz navedenih razlogov delno zavrnil dostop do dokumenta Ocena tveganja za javno zdravje ob neustrezni kakovosti zdravil z dne 30.4. 2019, elektronskih sporočil z dne 21.3. 2019, 22.3.2019, 7.2.2019, 5.2.2019, 20.3.2019, 8.3.2019, 28.2.2019, 27.2.2019, 26.2.2019, 23.2.2019, 22.2. 2019, 21. 9. 2019, 20. 2. 2019, 19. 2. 2019, 18. 2. 2019, 16. 2. 2019, 14. 2. 2019, 13. 2. 2019, 12. 2. 2019, 11.2. 2019, 9. 2. 2019, 8. 2. 2019, 7.2. 2019, 6. 2. 2019, seznam cepilnih mest, seznama držav s številkami in imetniki dovoljenja za promet ter seznam prizadetih serij.

Zaradi varstva poslovne skrivnosti je organ v celoti zavrnil dostop do poročila z dne 22. 3. 2019, poročil »medical assessment report for product incident« (več različnih verzij), dopisov GSK z dne 20. 3. 2019, 12. 3. 2019, 8. 3. 2019, 26. 2. 2019, 22. 2. 2019, 20. 2. 2019, 15. 2. 2019, 11.2. 2019, 8. 2. 2019, 6. 2. 2019, 31. 1. 2019, tehničnega poročila št. 20190315, elektronskega sporočila EMA z dne 15. 3. 2019, elektronskega sporočila AFMPS z dne 1.3. 2019, poročil EMA z dne 27. 2. 2019, 12.2.2019, 12. 2. 2019 (2 različna), 11.2.2019,8.2. 2019 in 4.2.2019, obrazca EMA za odpoklicane izdelke, vmesno poročilo Velike Britanije (»UK Interim Opinion), Position Paper, tehnično poročilo (št. 20190207), dopis PEI z dne 11.2.2019 ter elektronskih sporočil GSK z dne 11.2.2019 in 7.2.2019.

12. Prijava z dne 5. 6. 2019

Skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov zavrne iz razlogov varovanja poslovne skrivnosti.

13. Prijava z dne 16. 7. 2019

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov. V dokumentaciji, ki se nanaša na zadevno prijavo, so prekriti osebni podatki, kot je obrazloženo v 2. točki te obrazložitve.

14. Prijava z dne 21.1.2020 v zvezi s cepivom Vaxigrip

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Organ je na elektronskem sporočilu z dne 21.1.2020 prekril osebne podatke (ime, priimek, elektronski naslov), medtem ko je organ v celoti zavrnil vpogled v obvestilo o neustrezni kakovosti z dne 21. 1. 2020 ter poročilo Sanofi glede neustrezne kakovosti, iz razloga varovanja poslovne skrivnosti, pri čemer je organ sledil navedbam glede utemeljitve Sanofi, saj je dokument označen kot strogo zaupen, zaradi česar je bil zavrnjen tudi dostop do obvestila o neustrezni kakovosti z dne 21.1.2020, saj iz tega izhajajo informacije, ki so v poročilu označene kot strogo zaupne.

15. Prijava z dne 18. 6. 2020

Skladno s 7. členom ZDIJZ se zahteva za dostop do dokumentov delno zavrne iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Organ je delno zavrnil dostop do elektronskega sporočila EMA z dne 18. 6. 2020, medtem ko je dostop do elektronskih sporočil GSK, obrazca o sumu ali neustrezni kakovosti zdravila ter dopis GSK z dne 15.6.2020 zaradi varovanja poslovne skrivnosti GSK v celoti zavrnil.

V zvezi s tretjo točko izreka izpodbijane odločbe je organ navedel kot v izreku, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, zato je treba dostop zavrniti.

Prosilka je zoper zgoraj navedeno odločbo pri organu vložila pritožbo z dne 22. 10. 2020 iz vseh pritožbenih razlogov in navedla, da je izrek odločbe nedoločen, saj ne vsebuje navedbe vsakega posameznega dokumenta, ki je bil predmet presoje organa, ampak zgolj vsebinske sklope informacij (dokumentov) po posameznih prijavah. Za vsak dokument bi moralo biti navedeno, ali se dostop do njega dovoli ali ne oziroma ali le delno. Meni, da se odločbe ne da preizkusiti, oziroma da je izkazana bistvena kršitev pravil postopka. Nadalje prosilka ugotavlja, da se odločba v ključnih delih opira na navedbe stranskih udeležencev o varstvu poslovne skrivnosti (npr. navedbe GSK, Salus, Sanofi) glede katerih prosilki ni bila dana možnost, da se do njih opredeli pred izdajo odločbe (kršitev 9. člena ZUP). Prosilka nadalje očita zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in navaja, da je zahtevala vse informacije javnega značaja za obdobje 2015-2020, in sicer prijave, ki se nanašajo na oporečno varnost cepiv, neustrezno kakovost cepiv ali na sporne, nevarne snovi v cepivih in dokumente, ki se nanašajo na obravnavo teh prijav. Organ je v postopku obravnaval 15 prijav in z njimi povezanih dokumentov, pri čemer pa je iz dostopnih podatkov mogoče sklepati, da gre za prijave, ki so jih na JAZMP posredovali proizvajalci cepiv ali organi. JAZMP ni odločala o prijavah, ki so jih nanjo naslovili posamezniki, stranke, društva ali civilne iniciative. Prosilka je iz medijskih objav razbrala, da so se ti subjekti večkrat obračali na JAZMP in vlagali prijave, organ pa teh prijav ni obravnaval kot dokumentov, ki so predmet zahteve prosilke. Gre npr. za dokumente, ki so jih vložili stranka Za zdravo družbo in Združenje za naravni razvoj otrok ter več posameznikov v lastnem imenu, zato prosilka ocenjuje, da je ostalo dejansko stanje glede obsega informacij javnega značaja, ki bi morali biti predmet ugotovitvenega postopka, nepopolno ugotovljeno. Ker organ ni ugotavljal vseh relevantnih dejstev, prosilka predlaga, da v tem delu organ dopolni postopek oziroma predlaga, da izda dopolnilno odločbo (220. člen ZUP). Prosilka ocenjuje, da je odločba organa, ki ne vsebuje odločitve o dostopu do tovrstnih prijav, ki se nanašajo prav na problematiko varnosti cepiv, in morebitnih ukrepov organa, v tolikšni meri nepravilna, da pomeni ne le poseg v ustavno pravico, ampak izvotlitev pravice iz 39. člena Ustave. Glede zavrnitve zaradi poslovne skrivnosti je prosilka podarila, da je ne zanimajo podatki o cenah, količinah prodanih cepiv, kupcih, povpraševanju in proizvodnih enotah, meni pa, da je javnost upravičena zahtevati podatke, povezane s kakovostjo cepiv. Za poslovno skrivnost se tudi ne morejo določiti informacije o kršitvah zakona. Vsebina prijav je pogosto ravno kršitev zakona, zato tovrstne prijave ne morejo biti podvržene zaščiti v okviru poslovne skrivnosti. Pri prijavah z dne 10. 4. 2018 in z dne 31. 5. 2016 je bil dostop zavrnjen iz razlogov varstva poslovne skrivnosti, čeprav se Pfizer na poslovno skrivnost sploh ni skliceval, ampak je navedel, da dokumentov ne opredeljuje kot poslovne skrivnosti. Zgolj na podlagi dejstva, da se zdravilo izdeluje v obratu GSK, ni mogoče zavrniti dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da je organ sprejel napačen sklep o relevantnih dejstvih in napačno uporabil materialno pravo. Prosilka meni, da je interes javnosti po razkritju zahtevanih informacij v primerih cepiv, ki se uporabljajo v programu obveznega cepljenja, nedvomno močnejši od interesa organa in farmacevtskih družb, da se javnost ne seznani z zahtevanimi podatki. Organ se sklicuje na to, da je že zakonodajalec opredelil, kateri podatki so tako pomembni, da so namenjeni le strokovni javnosti. Pri tem se opira na določbo 68. člena ZZdr-2, vendar ta določba ne opredeljuje kot poslovno skrivnost podatkov o neustrezni kakovosti ali oporečni varnosti cepiv. Ta zakon tudi ne izključuje uporabe določb ZDIJZ kot sistemskega zakona. Nerazumna je navedba organa, da bi se z razkritjem tovrstnih informacij lahko povečala verjetnost za težave pri dostopnosti cepiv v RS ter povečal negativni vpliv komercialnih interesov na razvoj le-teh ter da bi omogočanje dostopa do tovrstnih dokumentov lahko povečalo tveganje za odhod gospodarskih družb - proizvajalcev s trga, kar pomeni, da določena cepiva na trgu ne bi bila več prisotna, kar naj bi bilo še toliko bolj problematično pri cepivih iz programa obveznega cepljenja, ki so ključnega pomena za ohranjanje javnega zdravja. Logično in razumno je prav nasprotno: razkritje informacij bi vplivalo na morebitne sporne prakse proizvajalcev in nagradilo tiste, ki se trudijo za kakovost in varnost cepiv, kar je nedvomno v interesu javnosti (celotne populacije v RS) in nujno za zagotavljanje pravic do telesne celovitosti, osebnega dostojanstva in varnosti (pravic iz 34. in 35. člena Ustave). Razkritje pripomore k transparentnosti nadzora, ta pa je pomemben pri zagotavljanju položaja posameznika kot subjekta medicinskega postopka (ne zgolj kot objekta državne prosile) zlasti pri obveznem cepljenju. S tem se zmanjša možnost neodgovornega sprejemanja strokovnih odločitev. Hkrati je treba upoštevati, da proizvajalec cepiva ne odgovarja odškodninsko za okvare na zdravju, ki posamezniku nastanejo kot posledica cepljenja. Prav tako posameznik pri obveznem cepljenju nima možnosti izbire med cepivi različnih proizvajalcev in s tem možnosti zavrniti tiste, za katere bi pridobil podatke, da so neustrezne kakovosti, npr. po podatkih iz tujih laboratorijev ali po podatkih neodvisnih raziskav. Posameznik prav tako nima možnosti, da bi na lastne stroške naročil analizo konkretnega cepiva in s tem pridobil podatke o cepivu, ki bi mu omogočali ustrezno izbiro. Ni mogoče spregledati, da država pri obveznem cepljenju ne dopušča možnosti informiranega pristanka, ki je bistven element varstva človekove osebnosti in dostojanstva, ampak vzpostavlja sankcije za opustitev cepljenja neodvisno od tega elementa. Pravilo vsake demokratične in pravne države je, da je mogoče zdravstveni poseg opraviti šele potem, ko je bila oseba o njem ustrezno poučena in je vanj privolila (5. člen Oviedske konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino). Zakaj bi bilo v primeru cepljenja kakorkoli drugače? Ljudem se ne skriva informacij, dokaže se jim varnost cepiv in s tem se skeptike demokratično prepriča v prostovoljno cepljenje. Prisila poseganja v telo posameznika ob hkratnem skrivanju podatkov pa vodi v policijsko državo. Tudi okoliščina, da je področje zdravil eno najbolj reguliranih in nadzorovanih ni argument, s katerim bi bilo mogoče dati prednost poslovni skrivnosti farmacevtskih družb. Ker to samo po sebi še ne pomeni, da je nadzor dejansko učinkovit. To je razvidno tudi iz podatkov, ki jih je prosilka pridobila od JAZMP. Niti v primeru ene prijave o neustrezni kakovosti ni JAZMP naročila izredne kontrole kakovosti pri Nacionalnem laboratoriju. V odločbi je izrecno zapisala, da ne razpolaga z informacijami, ki izkazujejo, da je v obdobju 2015-2020 sama opravila preverjanja kakovosti ali analize varnosti cepiv v neodvisnih laboratorijih oziroma neodvisno od morebitnih varnostnih študij, ki jih predloži sam proizvajalec cepiva. Prosilka se je nato še dodano pozanimala o tem in prejela odgovor, da bi JAZMP prejela rezultate analize, če bi naročila izredno kontrolo kakovosti, ki se naroči v primeru, ko obstaja sum na neustrezno kakovost. Prav tako s temi podatki ne razpolaga Nacionalni laboratorij, kar je prosilka preverila. Kot je bilo prosilki pojasnjeno, Nacionalni laboratorij ne opravi analize varnosti cepiv (to bi opravil, če bi prejel zahtevo JAZMP, kot rečeno pa takih zahtev v obdobju 2015-2020 ni bilo). Glede na navedeno prosilka ocenjuje, da je organ pomanjkljivo opravil test javnega interesa in s tem nedopustno posegel v pravico prosilke do pridobitve informacij javnega značaja (39. člen Ustave). Prosilka predlaga, da IP kot pritožbeni organ pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da dopolni postopek, odpravi odločbo organa prve stopnje in sam odloči o zadevi.

Organ je z dopisom št. 712-10/2020-147 z dne 29. 912 2020 ugotovil, da je pritožba prosilke pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi in jo je s prilogami odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je sporno, ali zahtevane informacije, do katerih je organ v izpodbijani odločbi delno ali v celoti zavrnil dostop, sodijo med prosto dostopne informacije, kar zatrjuje prosilka, ali pa je podana izjema poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, na kar se sklicujejo organ in določeni stranski udeleženci.

Primarno IP ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba, da se izrek izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je bil dostop delno ali v celoti zavrnjen. Organ je torej zahtevo prosilke delno oz. v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemi poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, brez da bi konkretno navedel, na katere posamezne dokumente se odločitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani konkretnega dokumenta, ipd.). Kot pravilno opozarja prosilka, je organ navedel zgolj »sklop« dokumentov kot »prijava«, ni pa razvidno, kateri dokumenti so v prijavi vsebovani, ob dejstvu, da je organ sam poudaril, da je predmet zahteve obsežno število dokumentov, kar pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno oz. slednje iz nje ne izhaja, čeprav je organ, ob odstopu pritožbe, posredoval IP pet polnih fasciklov A4 formata. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop (delno)zavrnil, saj je le tako prosilki omogočeno ustrezno pravno varstvo. Organ je s tem kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Glede na določbo 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do vprašanja, kateri dokumenti so predmet zahteve. Prosilka namreč v pritožbi organu očita, da je dejansko stanje nepopolno ugotovil, ker ni odločal o prijavah, ki so jih nanj naslovili posamezniki, stranke, društva ali civilne iniciative, kar je prosilka razbrala iz medijskih objav. Kot prosilka navaja, gre npr. za dokumente, ki so jih vložili stranka Za zdravo družbo in Združenje za naravni razvoj otrok ter več posameznikov v lastnem imenu, zato se bo moral organ v ponovljenem postopku opredeliti tudi do navedenih trditev prosilke.

Nadalje se bo moral organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti v izreku odločbe, v katerem delu se posamezni dokument prekrije (npr. v dokumentu z naslovom .., z dne, na strani..., prvi odstavek  oz. od prvega do petega odstavka, ipd. se prekrije… ), v obrazložitvi odločbe pa pojasniti na podlagi katere izjeme in jo tudi utemeljiti. Glede na obsežnost zadeve lahko organ odloči tudi v več delnih odločbah. 

Glede stranskih udeležencev

IP ugotavlja, da je organ pravilno v postopek pritegnil stranske udeležence. Ker pa je organ v izpodbijani odločbi svojo odločitev vezal na navedene izjave in se na njih skliceval, je kršil načelo kontradiktornosti, saj prosilki ni omogočil, da bi se seznanila z izjavami stranskih udeležencev še pred izdajo odločbe in ji torej ni dal možnosti, da bi se do njih opredelila. Omenjeno kršitev mora organ v ponovljenem postopku odpraviti. 

Glede izjeme poslovne skrivnosti in testa interesa javnosti

IP primarno ugotavlja, da so predmet zahteve tako dokumenti, ki so nastali v času, ko je veljal ZGD-1, kakor tudi dokumenti, ki so podvrženi opredelitvi poslovne skrivnosti po ZPosS (ki je začel veljati 20. 4. 2019), kar bi moral organ upoštevati pri zatrjevanju izjeme poslovne skrivnosti. Iz izpodbijane odločbe slednje ni razvidno.

Organ bo torej moral v ponovljenem postopku najprej nedvomno ugotoviti, ali zahtevana dokumentacija, do katere je v izpodbijani odločbi delno ali v celoti zavrnil dostop, izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po pogojih zakona, ki je veljal v času nastanka dokumentov. Glede sklicevanja organa na 68. č. ZZdr-2 se IP strinja s prosilko, da organ ni pojasnil, kaj ima omenjena določba, ki se nanaša na dokumentacijo iz vloge za pridobitev, spremembo in podaljšanje dovoljenja za promet z zdravilom, z dokumentacijo, ki je predmet zahteve in se nanaša na obravnavanje prijav in varnosti vseh cepiv, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, saj gre nedvomno za drugo vrsto dokumentacije, ki v omenjeni določbi ni zajeta, predvsem pa je različen namen obravnave dokumentov. In prav ta namen obravnave prijav, ko organ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji neustrezne kakovosti zdravil, je ključen pri vprašanju dostopa do zahtevanih informacij zaradi interesa javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. čl. ZDIJZ. Organ je sicer v izpodbijani odločbi omenjeni preizkus izvedel, vendar IP ocenjuje, da organ ni dovolj upošteval vpliva zahtevanih informacij na življenje in zdravje ljudi, zlasti pa ni sledil sodni praksi[1], ki je šla pri dokumentaciji, ki se nanaša na zdravila in cepiva, v smeri čim širše transparentnosti, ne glede na čas nastanka dokumentov (z vidika spreminjanja zakonodaje) in ne glede na »zahtevnost in namena obravnave« dokumentov, zaradi varovanja javnega zdravja, ki se lahko zagotovi ob natančnem, celovitem in točnem informiranju javnosti. Zato ima nedvomno prosilka prav, ko navaja, da bi razkritje informacij, ki se nanašajo na postopke v zvezi s prijavami neustreznih kakovosti zdravil, pripomoglo k dvigu kakovosti in varnosti zdravil in cepiv, kar je v javnem interesu, oziroma bi se omejile morebitne sporne prakse proizvajalcev. IP ob tem še poudarja, da je treba razlikovati med dolžnostjo javne objave podatkov o zdravilih od pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki se vselej lahko razteza preko tega, kar je organ dolžan objaviti oz. kar ZZdr-2 izrecno določa, da se ne šteje za poslovno skrivnost. V ponovljenem postopku bo moral organ upoštevati, da je v konkretnem primeru podan velik javni interes glede javnega zdravja, ki se lahko okrepi in prispeva k višji stopnji varstva uporabnikov le z dostopom do zahtevanih informacij, kar je v javnem interesu. Šele seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki bo omogočilo razpravo o pomembni družbeni temi, ki je z vidika varovanja javnega zdravja nedvomno v interesu širšega kroga ljudi.

Glede osebnih podatkov

Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, čemur prosilka v pritožbi ne nasprotuje, IP pa se z odločitvijo strinja, zato se v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na izpodbijano odločbo. Vendar pa mora organ tudi pri obstoju izjeme varstva osebnih podatkov v ponovljenem postopku v izrek odločbe izrecno navesti, kateri osebni podatki se na zahtevanih informacijah prekrijejo oz. se dostop do njih dovoli (npr. ime in priimek kontaktne osebe, dokument z dne , št. odstavek, točka 1.1, ipd.), v obrazložitvi odločbe pa navesti razloge za njihovo razkritje oziroma za zavrnitev prostega dostopa.

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, ki ni presežena z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

Glede uporabe slovenskega jezika v postopku

IP je po pregledu dokumentacije, ki mu jo je poslal organ, ugotovil, da je večina dokumentacije napisana v tujem, konkretno v angleškem jeziku.

V skladu s prvim odstavkom 62. člena ZUP se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku. Če so dokumenti, o katerih se odloča v postopku dostopa do informacij javnega značaja v tujem jeziku, in je od njihove vsebine odvisna presoja o tem, ali gre za javno dostopne dokumente ali pa v zvezi z njihovo vsebino obstaja katera od zakonsko določenih izjem, mora organ, glede na zahtevo iz citiranega prvega odstavka 62. člena ZUP, preskrbeti prevod takšne listine, saj lahko svojo odločitev opre samo na pisanja, ki so v slovenskem jeziku. Takšna je tudi sodna praksa[2].

Iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi imel organ prevod zahtevane dokumentacije v slovenskem jeziku. V posledici tega organ ni mogel v celoti in popolnoma ugotoviti dejanskega stanja zadeve in natančno presoditi, ali in katere poslovne skrivnosti in osebne podatke vsebujejo predmetni dokumenti, zato je dejansko stanje zadeve v tem obsegu ostalo nerazrešeno. Kršitev pravil o uporabi jezika v postopku pa predstavlja po določbi 5. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodbi Upravnega sodišča RS: opr. št. I U 337/2014-26 z dne 22.10.2015 in opr. št. I U 1520/2016-80 z dne 3. 7. 2019

[2] Sodba Upravnega sodišča opr. št. IU 680/2016-17 z dne 3. 10. 2018