prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Organ je s sklicevanjem na izjemo varstva upravnega in sodnega postopka zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do dveh popisov zadev, ki jih organ vodi oziroma jih je vodil v zvezi s prosilčevim odškodninskim zahtevkom pred Državnim odvetništvom oziroma v zvezi s prosilčevo odškodninsko tožbo zoper organ. IP je pritožbi delno ugodil, ker je ugotovil, da popisa spisov v konkretni zadevi  ne predstavljata  takšnih dokumentov, katerih razkritje bi lahko škodovalo upravnemu oziroma sodnemu postopku. Je pa v njih prekril varovane osebne podatke, za katere ne obstaja pravna podlaga za  razkritje.

ODLOČBA:

Številka: 090-312/2020/5

Datum: 26. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 12. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-36/2019-164 z dne 16. 12. 2020, izdano v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 19. 12. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019/164 z dne 16. 12. 2020, se delno ugodi. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019-164 z dne 16. 12. 2020 se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• popis zadeve, št. 0612-98/2013, pri čemer mora prekriti priimek osebe v rubriki »Zadeva« ter vse znanstvene nazive, imena in priimke oseb v poljih tabele pod stolpcem »Kratka vsebina«

            in

• popisa zadeve, št. 0612-156/2014, pri čemer mora prekriti imena in priimke oseb v rubriki »Zadeva« ter vse znanstvene nazive, imena in priimke v poljih tabele pod stolpcem »Kratka vsebina«.

1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 18. 11. 2020 od organa zahteval fotokopije »vpisnikov v spisih št. 0612-98/2019 in št. 0612-156/2014«.

Organ je v zvezi s predmetno zahtevo prosilca izdal odločbo št. 090-36/2019-164 z dne 16. 12. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 7. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navajal je, da se zadevi nanašata na odškodninski zahtevek prosilca (tožbo) v zvezi z rušenjem njegove stavbe v upravni izvršbi in da v zvezi s tem odškodninskim zahtevkom poteka pravdni postopek na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki še ni zaključen. Poleg tega je pojasnil, da je prosilec že zahteval dokument št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 3. 2018 in da je IP v pritožbenem postopku potrdil, da je organ pravilno zavrnil dostop do tega dokumenta. V zvezi z dostopom do korespondence med organom in Državnim odvetništvom glede predmetne odškodninske zadeve, pa je organ vložil tožbo zoper odločbo IP[1], s katero je IP odredil delni dostop do zahtevanih dokumentov in ta postopek pred Upravnim sodiščem še teče. Ker se torej zahtevana popisa zadev nanašata na odškodninski zahtevek prosilca, ki se obravnava v pravdnem postopku in ker se na dokumente iz teh zadev nanaša tudi vložena tožba organa zoper odločbo
IP,  je izpolnjen prvi pogoj za obstoj navedenih izjem. Glede drugega pogoja (škode), pa je organ navajal, da pravdni postopek v zvezi z odškodninskim zahtevkom prosilca še ni zaključen. Ker je  prosilec v navedenem pravdnem postopku tožnik, organ je tožena stranka, bi razkritje zahtevanih dokumentov vsekakor škodovalo izvedbi pravdnega postopka. V povezavi s tem bi razkritje dokumentov lahko škodilo tudi postopku v zvezi s tožbo organa zoper odločbo IP, ker tudi ta še ni zaključen. Do zaključka navedenih postopkov in izdaje končne odločitve je namreč vsak dokument, ki je del spisa, potencialno odločilen in pomemben za končno odločitev v posamezni zadevi Z razkritjem dokumentov pa bi nastale škodne posledice za izvedbo postopkov.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec, neposredno pri IP, vložil pritožbo z dne 19. 12. 2020. V njej je nasprotoval izpodbijani odločbi in med drugim navajal, da dostop do popisov upravnega spisa ne more ogroziti sodnega spora, saj na podali popisa ni mogoče konstruirati vsebine samega spora. Poleg tega se predmetna popisa nanašata na končan sodni postopek, ki se je zaključil s pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019 in nimata stičnih točk s sodnim postopkom, kjer se bo odločalo le o višini pripadajoče odškodnine.

IP je z dopisom, št. 092-145/2020/2 z dne 21. 12. 2020 pritožbo odstopil organu v predhodni preizkus.

Ker organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-36/2019/175 dne 23. 12. 2020, poslal v odločanje IP, skupaj z nekaterimi dokumenti iz spisa 090-36/2020 ter zahtevanima dokumentoma (popisa spisov 0612-98/2013 in 0612-156/2014).

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. in II. točki izreka:

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet konkretnega postopka po ZDIJZ je dostop do popisov zadev organa, št. 0612-98/2019 in št. 0612-156/2014.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja ter da organ z njimi razpolaga.

Glede na prosilčeve navedbe v pritožbi pa je sporno, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, oziroma ali je odločitev organa o zavrnitvi celotne prosilčeve zahteve, na podlagi izjeme iz 7. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna in zakonita.

1. Izjemi iz 7. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Po navedenih izjemah se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj vsake od teh izjem morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:

(1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega (pri 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka (pri 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in

(2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi tega konkretnega postopka.

V zvezi z utemeljevanjem pogojev za izpolnitev navedenih dveh izjem IP poudarja, da je treba izhajati iz obsega prosilčeve zahteve in posledično iz narave zahtevanih dokumentov. In sicer sta predmet prosilčeve zahteve in pritožbene presoje zgolj popisa spisov organa, ki sta pri organu nastala v povezavi s prosilčevim odškodninskim zahtevkom zaradi protipravne rušitve stanovanjske hiše. Predmet presoje sta torej le popisa spisov organa, ne pa tudi dokumenti teh spisov, ki so sicer deloma že bili predmet presoje IP v zadevah 090-228/2019 in 090-138/2020, kar navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.

Kot izhaja iz navedb organa in kot je ugotovil IP že v postopku, ki ga je vodil pod št. 090-138/2020, je prosilec odškodninski zahtevek zaradi nelegalne rušitve njegove stavbe naslovil najprej (15. 3. 2017) na takratno Državno pravobranilstvo RS in glede tega je organ dokumentacijo vodil v zadevi, št. 0612-98/2013. Po tem, ko je bil predmetni odškodninski zahtevek zavrnjen s strani organa oziroma Državnega pravobranilstva, je prosilec (in drugi) na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo. Postopek je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani voden najprej pod opr. št. III P 2479/2013, nato (glede višine odškodnine) pa pod III P 727/2018. ta drugi postopek pred sodiščem še ni zaključeni in je trenutno v fazi mediacije. V zvezi s temi postopki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, organ dokumentacijo vodi v zadevi, št.  0612-156/2014.

Predmetna popisa spisov sta torej nastala kot posledica vložitve odškodninskega zahtevka na Državno odvetništvo (popis spisa 0612-98/2013) oziroma prosilčeve vložitve odškodninske tožbe zoper organ pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (popis spisa št. 0612-156/2014), kar pomeni, da sta posredno povezana s postopkom pred Državnim odvetništvom oziroma takratnim Državnim pravobranilstvom oziroma sodiščem, in je tako prvi pogoj obeh zatrjevanih izjem izpolnjen.  

Nasprotno pa IP, iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, ugotavlja, da v zvezi z zahtevanima popisoma ni izpolnjen pogoj škode za izvedbo konkretnega upravnega oziroma sodnega postopka.

Tudi pri presoji tega pogoja je IP izhajal iz narave zahtevanih dokumentov. Gre namreč za popise spisov, ki že pojmovno sami po sebi ne predstavljajo vsebine dokumentov, ki so bili sestavljeni oziroma pridobljeni zaradi konkretnega upravnega oziroma sodnega postopka.

Skladno z določbo prvega odstavka 56. člena Uredbe o upravnem poslovanju[2], popis zadeve vsebuje zaporedno številko vsakega dokumenta v zadevi, kratko vsebino dokumenta, datum dokumenta, navedbo, ali je dokument v fizični obliki, in morebitno stopnjo tajnosti. Z vpogledom v predmetna popisa spisov, je IP ugotovil, da vsebujeta vse navedene postavke, in sicer: številko zadeve, navedeno osebe, ki postopek vodi, navedbo stranke in zadeve, stanje zadeve, datum izpisa. Sam popis dokumentov pa je oblikovan kot tabela dokumentov, pri čemer ta vsebuje naslednja polja: smer (znak za izhodni, vhodni ali lastni), zaporedno številko, datum dokumenta, vrsto dokumenta, kratko vsebino in priloge. Pri tem polje »Vrsta dokumenta« vsebuje splošno označbo dokumenta, npr. dopis, vloga, odgovor, v polju »Kratka vsebina« pa je naveden naslov dokumenta (npr. tožba) in ponekod tudi oseba, s katero je ta dokument povezan. Glede na navedeno vsebino samih popisov, IP ugotavlja, da popisa sama po sebi torej ne vsebujeta vsebine njunih dokumentov v tolikšni meri, da bi lahko govorili, da bi z njunim razkritjem nastala škoda za konkreten upravni ali sodni postopek. Bistvo izjeme iz 7. oziroma 8. točke je prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč v varovanju konkretnega upravnega in/ali sodnega postopka, ki je varovan s tem, da se ne razkrije sama vsebina zahtevanih dokumentov po ZDIJZ, ki so hkrati predmet presoje oziroma uporabe v  konkretnem upravnem ali sodnem postopku. Popisa spisov takšnega vsebinskega dokumenta v konkretni zadevi ne predstavljata, zato njuno razkritje ne more pomeniti škode izvedbi konkretnih postopkov. Predmetni izjemi bi se (in sta tudi delno se, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj) lahko presojali le v zvezi z samimi dokumenti, iz katerih sta zahtevana popisa sestavljena.

Poleg tega IP poudarja, da drugi pogoj za opredelitev teh dveh izjem predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrniti, če bi razkritje škodovalo izvedbi postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega oziroma sodnega postopka, to, a contrario, pomeni, da po njegovem dokončanju, dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka[3]. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Te določbe se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega oziroma sodnega postopka, a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za izvedbo konkretnega upravnega oziroma sodnega postopka. Iz obveznosti vsakokratne uporabe škodnega testa torej izhaja logična posledica, da se dostop do nekega dokumenta na podlagi 7. oziroma 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko v celoti zavrne zgolj v času, ko upravni oziroma sodni postopek še traja, saj razkritje podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka, ki je že končan, ne more škodovati izvedbi postopka.

Upoštevajoč navedeno IP svojim razlogom za neobstoj škode za predmetni dve izjemi dodaja še, da organ škode s svojimi pavšalnimi navedbami tudi sicer ni izkazal. Prav tako je nesporno, da je postopek pred Državnim odvetništvom, v zvezi s katerim je bil sestavljen popis zadeve št. 0612-98/2013, že zaključen tako, da v zvezi s tem upravnim postopkom škoda ne bi mogla nastati. Če organ s svojimi pavšalnimi navedbami meni, da bi lahko nastala škoda za morebiten upravni postopek dostopa do informacij javnega značaja, v zvezi s upravnim sporom zoper odločbo IP, št. 090-138/2020, ki se vodi pred Upravnim sodiščem, IP pojasnjuje, da v tem delu zakonska določba organ zavezuje k izvedbi t.i. škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi določenega upravnega postopka. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Takšno stališče glede izjeme varstva upravnega postopka je IP že večkrat zavzel v svoji praksi, npr. glej odločbe IP št. 090-77/2018 z dne 18. 6. 2018, št. 090-30/2018 z dne 22. 2. 2018 ali št. 090-76/2015 z dne 25. 3. 2015.

Kar se tiče škode, ki bi nastala za sodni odškodninski postopek v zvezi, s katerim je nastal popis v zadevi št. 0612-156/2014 pa IP meni, da tudi te organ s pavšalnimi navedbami ni izkazal. Poleg tega je IP, upoštevajoč svojo ustaljeno prakso, ki ji je sledila tudi sodna praksa (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), upošteval stališče, da je ocena škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pridržana organu, pred katerim teče ta postopek, saj lahko le on, v okviru svoje avtonomije odločanja, poda relevantno oceno morebitne škode za izvedbo postopka, ki bi nastala v primeru razkritja dokumentov za postopek, ki ga vodi. IP je zato vpogledal v svoj spis 090-138/2020 (Uradni zaznamek, št. 090-312/2020/4 z dne 15. 1. 2021), in sicer v mnenje Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020, ki je bilo podano v zvezi postopkom dostopa do informacij javnega značaja, kjer so bili predmet presoja nekateri dokumenti, iz katerih je sestavljen popis v zadevi št. 0612-156/2014. V njem je sodišče navedlo, ima prosilec kot stranka (tožnik) v sodnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani v skladu s pravili Zakona o pravdnem postopku dostop do celotne dokumentacije, tudi do dokumentacije, ki jo je organ preko državnega odvetništva predložil v navedenem sodnem postopku. Glede ostale dokumentacije, k ni del sodnega  odškodninskega postopka in odločanja, pa je le-to odločitev organa oziroma (državnega odvetništva), da presodi, ali ti dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja. Izhajajoč iz tega mnenja Okrožnega sodišča v Ljubljani, je IP zaključil, da je organ (sodišče), pred katerim je tekel postopek P 2479/2013 oziroma pred katerim še teče postopek III P 727/2018, jasno poudaril, da glede dokumentacije, ki je del sodnega postopka, ne vidi zadržkov, da bi bila prosilcu posredovana, saj ima kot stranka v tem postopku dostop do celotne dokumentacije. Takšno mnenje je sodišče podalo ob vedenju, da je prosilec dostop do zahtevanih dokumentov zahteval na podlagi določb ZDIJZ, kjer velja načelo univerzalnega prosilca. Glede dokumentov, ki niso del sodnega spisa, pa je navedeno sodišče menilo, da je odločitev o tem, ali predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, pridržana organu oziroma Državnemu odvetništvu, iz česar je mogoče zaključiti, da glede teh dokumentov pogoj nastanka morebitne škode za postopek ni izpolnjen, kar pomeni, da glede teh dokumentov niso izpolnjene predpostavke za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da pogoja za obstoj izjem po 7. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi zahtevanima dokumentoma nista izpolnjena, zato je izpodbijana odločba v tem delu materialnopravno zmotna, in jo je IP delno odpravil in sam rešil zadevo  (prvi odstavek 252. člena ZUP).

V okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, je IP v nadaljevanju presojal, ali v zvezi z zahtevanima dokumentoma obstaja katera od drugih izjem in 5. a in 6. člena ZDIJZ.

1. Izjema varstva osebnih podatkov

Z vpogledom v predmetna popisa je IP ugotovil, da vsebujeta osebne podatke, zato je presojal, ali gre za  osebne podatke, posredovanje katerih bi pomenilo kršitev pravice varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov^[4]. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP je po vsebinskem pregledu obeh dokumentov, ugotovil, da vsebujeta naslednje osebne podatke: ime, priimek in signirni znak javne uslužbenke organa, ki vodi oz. je vodila konkretni postopek, ter imena, priimke in znanstvene nazive drugih oseb, povezanih z zadevama.

IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ ali pa kateri drug nacionalni zakon. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je podana pravna podlaga za razkritje imena, priimka in signirnega znaka javne uslužbenke, ki je vodila oziroma vodi postopka, na katera se nanašata predmetna popisa spisov, saj gre za podatke v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Ti osebni podatki namreč niso varovani na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker so ti podatki, torej absolutno javni, IP v postopek ni pozival te osebe kot stranske udeleženke, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Nasprotno pa IP ni našel zakonite pravne podlage za razkritje osebnih podatkov (imen, priimkov in znanstvenih nazivov) ostalih posameznikov, ki se nahajajo tako v rubriki »Zadeva« kot v tabeli obeh dokumentov v poljih pod stolpcem »Kratka vsebina«. V zvezi ste tem IP poudarja, da ne glede na to, da gre pri tem tudi za osebne podatke prosilca, je treba v postopkih po ZDIJZ omogočiti dostop do informacij prav vsakomur brez diskriminacije, s čimer se varuje načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevaje vse navedeno je IP v pritožbenem postopku pristojen vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija ne vsebuje izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

Glede na navedeno IP pojasnjuje, da v primerih, kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane podatke (kot v obravnavanem primeru podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke), je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Upoštevaje vse navedeno je organ dolžan prosilcu posredovati dokumente s prekritimi podatki, kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe.

Sklepno

Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP prosilčevi pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

 K III. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] odločba IP, št 090-138/2020/8 z dne 5. 11. 2020, opomba IP.

[2] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20 in 167/20.

[3] dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 264 – 265.

[4] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).