prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentov, ki bi izkazovali vse izdane mandatne kazni po 500 EUR, določenega gradbenega inšpektorja, v letih 2011, 2012, 2013. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z enim dokumentom, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilca, vendar pa se ta  dokument nanaša na prosilčevo lastno vlogo in mu je bil v skladu z ZUP tudi že vročen. Ker prosilec po upravno-sodni praksi, v postopku po ZDIJZ, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil. IP je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca ne razpolaga.

ODLOČBA:

Številka: 090-311/2020/4

Datum: 12. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 12. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-36/2019-162 z dne 15. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 17. 12. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-36/2019-162 z dne 15. 12. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 17. 11. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki bodo izkazovali vse izdane mandatne kazni po 500 EUR, ki jih je izdal inšpektor …, v letih 2011, 2012, 2013.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-36/2019-162 z dne 15. 12. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da iz elektronske evidence za evidentiranje dokumentov ni mogoče pridobiti izpisa oz. dokumenta, iz katerega bi bili razvidni zahtevani podatki. Organ namreč ne vodi evidence dokumentarnega gradiva na način, ki bi omogočil pridobivanje dokumentov oz. podatkov o izdanih mandatnih kaznih v višini 500 EUR, ki jih je posamezni javni uslužbenec izdal v določenem obdobju. Do zahtevanih podatkov bi organ lahko prišel le tako, da bi jih pridobil od posameznega inšpektorja (ročno zbiranje podatkov), ali s posebnimi programskimi analizami. Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, zavrnil.

Dne 17. 12. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-36/2019-162 z dne 15. 12. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je … v letih 2011, 2012, 2013 in pozneje vse do penzije, praktično deloval zgolj na zadevi, kako legalizirati nezakonito porušitev, kjer je predhodno nezakonito porušil sinov dom. Po mnenju prosilca je potrebno zgolj vpogledati v zapisnik predmetnega spisa št. 356-02-72/2004 (ob predpostavki, da je vpisnik voden, kot to predpisuje zakonodaja). Prosilec je še navedel citat zapisnika RS MPJU št. 0610-447/2011/595 z dne 11. 6. 2012, o opravljenem inšpekcijskem nadzoru delovanja gradbenih inšpektorjev/… v predmetni zadevi, citat iz Poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) št. 242-267/2011-55 02012 z dne 11. 9. 2012 in citat iz revizije št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015 in izrazil svoje mnenje o zapisanem.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-36/2019-174 z dne 23. 12. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-36/2019-174 z dne 23. 12. 2020 je organ priložil zaslonske slike o iskanju dokumentov v informacijskem sistemu INSPIS v vseh zbirkah po naslednjih kriterijih iskanja: številka zadeve (leto 2011, 2012 in 2013), organizacijska enota (OE Ljubljana), inšpekcija (gradbena inšpekcija), vrsta (Sklep: denarna kazen in Sklep o določitvi denarne kazni). Organ je pojasnil, da se kriterij strokovni delavec nanaša le na zaposlene uslužbence organa, medtem ko bivših uslužbencev ni več v tem seznamu.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-311/2020/3 z dne 4. 1. 2021. Na podlagi poziva IP, je organ preveril obstoj zahtevanih dokumentov še v spisovni zadevi št. 356-02-72/2004, ki jo je prosilec navedel v pritožbi z dne 17. 12. 2020. Organ je pojasnil, da se navedena zadeva sedaj vodi pod št. P35602-72/2004, ki je signirana na drugega strokovnega sodelavca (organ namreč ne mora dostopati do zadev bivših uslužbencev), nanaša pa se na inšpekcijski postopek, v katerem je zavezanec prosilec. Organ je v navedeni zadevi na podlagi iskalnih nizov »Sklep, denarna kazen« našel en dokument, in sicer Sklep o denarni kazni zaradi žalitve, št. 356-02-72/2004-1908 z dne 11. 12. 20212, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilca, zato ga je posredoval IP na vpogled. 

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo mandatne kazni po 500 EUR, ki jih je izdal inšpektor .., v letih 2011, 2012, 2013.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 4. 1. 2021, IP ugotavlja, da organ razpolaga s Sklepom o denarni kazni zaradi žalitve, št. 356-02-72/2004-1908 z dne 11. 12. 2012, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilca. IP nadalje ugotavlja, da ta sklep še ni bil posredovan prosilcu v postopku po ZDIJZ, mu je pa bil omenjen sklep nedvomno posredovan v drugem upravnem postopku, saj gre za sklep, ki se nanaša na prosilčevo lastno vlogo z dne 20. 11. 2012, vloženo pri organu. Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena iz napačnih razlogov). Ne glede na dejstvo, da dokument, ki po vsebini ustreza zahtevi prosilca, obstaja, gre za dokument, s katerimi prosilec že razpolaga, saj gre (kot že pojasnjeno) za sklep, ki se nanaša na prosilčevo vlogo in mu je bil v skladu z ZUP tudi vročen. Po upravno-sodni praksi prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Glede na navedeno prosilec v tem pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu zavrnil.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 23. 12. 2020, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti/sklepi, ki bi izkazovali mandatne kazni po 500 EUR, ki jih je izdal inšpektor …, v letih 2011, 2012, 2013, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je IP posredoval dokazila, zaslonske slike informacijskega sistema INSPIS, v katerem ima organ evidentirane vse zadeve zaposlenih uslužbencev organa, iz katerih pa izhaja, da organ zahtevanih dokumentov ne more preklicati na podlagi iskalnih nizov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da so navedbe organa vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da prosilec v pritožbenem postopku glede Sklepa o denarni kazni zaradi žalitve, št. 356-02-72/2004-1908 z dne 11. 12. 2012, nima pravovarstvenega interesa, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil izpodbijano odločbo, kot to vse izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka