prosilec - Okrožno sodišče v Kopru

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo podlago za izplačilo določeni sodni izvedenki, in sicer iz razloga, da ne gre za izplačila iz javnih sredstev. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje predmet zahteve in posredovane dokumente, ugotovil, da so predmet zahteve predmetni sklepi sodišča in predmetni računi sodne izvedenke s stroškovniki, zato je odločil o njihovem dostopu javnosti. Ob tem je izhajal iz dejstva, da je delo sodnikov in javnih uslužbencev podvrženo javnemu nadzoru, prav tako je šteti med javnopravne naloge tudi delo sodne izvedenke. Delo sodnega izvedenca je namreč tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. IP je v obravnavanem primeru ugotovil tudi, da se je prosilec že seznanil s podatki o višini in obdobju predmetnih izplačil sodni izvedenki iz javno dostopnih podatkov, konkretno iz objav na spletni strani erar.si, in zato že s tega vidika ne vzdrži ocena organa, da prosilec v obravnavanem primeru do zahtevanih podatkov ni upravičen. Porabe javnih sredstev po ZDIJZ ne predstavljajo zgolj izplačila iz proračuna oziroma »trošenje« javnega denarja (dejanski denarni odlivi iz računa neke institucije), pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v obravnavanem primeru je tako pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri razpolaganje organa z vsemi sredstvi, s katerimi le-ta operira, ne samo s proračunskimi, pa tudi možnost nadzora nad njegovim delom oziroma odločanjem v zvezi s temi sredstvi. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-310/2020/5
Datum: 11. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 12. 2020, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, Ferrarska ulica 9, 6000 Koper (v nadaljevanju: organ), št. Su 112/2020-46 z dne 30. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 16. 12. 2020 se delno ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Su 112/2020-46 z dne 30. 11. 2020 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 4/2018 na način, da v uvodu (pod »predlagatelj« in »ob udeležbi« prekrije imena in priimke fizičnih oseb ter njihove naslove;
-    račun izvedenke št. 025/2020 z dne 28. 3. 2020 in priložen stroškovnik;
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 9/2017, na način, da v uvodu (pod »predlagatelj«) prekrije ime in priimek fizične osebe ter njen naslov;
-    račun izvedenke št. 022/2020 z dne 9. 3. 2020 in priložena stroškovnika;
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 42/2017, na način, da v uvodu (pod »predlagatelj«)  prekrije imena in priimke fizičnih oseb ter njihove naslove;
-    račun izvedenke št. 099/2019 z dne 14. 10. 2019;
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 106/2016, na način, da v uvodu (pod »predlagatelj«) prekrije imeni in priimka fizičnih oseb ter njuna naslova;
-    račun izvedenke št. 133/2019 z dne 28. 12. 2019 in priložen stroškovnik.«.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z elektronsko zahtevo z dne 18. 11. 2020 zahteval podatke oziroma dokumentacijo glede izplačil sodni izvedenki … v oktobru 2019 v višini 1.015,77 evra, januarja 2020 v višini 872,28 evra, aprila 2020 v višini 1.199,96 evra in julija 2020 v višini 093,61 evra. Zahtevi je za ta plačila priložil izpisek iz spletne strani erar.si. Izpostavil je, da se njegova zahteva nanaša na račune, zahtevke za izplačilo, spisek storitev ali podobno, ki so bili podlaga za ta izplačila. Ker predvideva, da so bila to izplačila za storitve sodne izvedenke v pravdnih zadevah, ga zanima tudi, za katere pravdne zadeve je šlo (opr. številka, stranke postopka, ...). Kot način seznanitve je navedel po elektronski pošti.

Organ je z odločbo št. Su 112/2020-46 z dne 30. 11. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi svoje odločitve izpostavil določilo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter upoštevaje to določbo ugotovil, da zahtevana dokumentacija izvira iz delovnega področja organa, s katerim organ razpolaga, s tem pa je izpolnjen pogoj te zakonske določbe. Ob tem organ ugotavlja, da so vsa izplačila sicer povezana s konkretnimi sodnimi postopki, kjer je sodna izvedenka opravljala izvedensko delo, pri čemer pa ta izplačila niso predstavljala izplačil iz javnih sredstev, temveč iz predujmov, ki so jih založile stranke postopke. Ker torej konkretna izplačila izvedenki ne predstavljajo izplačil iz javnih sredstev, kar je eden izmed temeljnih elementov zahteve prosilca, je organ zahtevo prosilca zavrnil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 16. 12. 2020, ker meni, da je organ povsem neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo. Poudaril je, da ni omenjal javnih sredstev, še manj pa, da bi to predstavljalo »enega izmed temeljnih elementov zahteve prosilca«, kar naj bi bil razlog za zavrnitev zahteve s strani organa. V svoji zahtevi je namreč jasno navedel, da bi rad dokumentacijo, ki je bila podlaga za izplačila imenovani sodni izvedenki. To pa spada v »dokumentarno gradivo«, kot ga poimenuje tudi organ v svoji obrazložitvi in katero izvira iz delovnega področja organa. To gradivo po njegovem mnenju ni nujno vezano na javna sredstva, katera, kot že navedeno, v zahtevi ni niti omenjal. Podlaga za izplačila, poleg računov izvedenke, so tudi odredbe sodnikov za ta izplačila. Del podlage za izplačila so tudi spisek storitev in zahtevek za izplačilo, ki so del sodnih spisov. Ti predstavljajo podlago za odmero nagrade in povračilo stroškov, o katerih pa odloči sodnik s sklepom. Po pravnomočnosti sklepa izda sodnik odredbo za izplačilo, izvedenec pa ustrezen račun. Glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč imajo glede na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 posebna določila področne (procesne) zakonodaje značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ, kar pomeni, da se prepisovanje listin iz sodnih spisov presoja skladno z določbami procesnih zakonov, na podlagi katerih so postopki v teku oziroma so bili v teku. ZDIJZ se torej lahko uporabi le za dostop do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi postopka pred sodiščem oziroma v zvezi z njim si se nahajajo v spisu. V tem primeru so to odredbe sodnikov za izplačila, kakor tudi računi izvedenke. Tako vsaj za ti dve informaciji upravičeno meni, da bi mu jih organ moral posredovati, pri čemer bi moral organ na posredovanih dokumentih prekriti osebne podatke (fizičnih oseb), v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako je tudi z institutom delnega dostopa (7. člen) mogoče vseeno omogočiti dostop do omenjenih odredb sodnikov za izplačila, kakor tudi računov izvedenke, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Izpostavil je tudi dejstvo, da organ obravnava vse njegove zahteve in zahteve njegove partnerke pod isto opravilno številko. Upoštevaje navedeno tako meni, da je upravičen vsaj do delnega odgovora na zahtevo, in sicer odredb sodnikov za izplačila, kakor tudi računov izvedenke.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 112/2020-50 z dne 16. 12. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo. V odstopu je navedel še, da so razlogi, na podlagi katerih je zahtevo prosilca zavrnil, obširno pojasnjeni v sami izpodbijani odločbi, zato se v izogib ponavljanju sklicuje nanje. Ključni razlog za zavrnitev je bil, da je prosilec zahteval dokumentacijo za izplačilo izvedenki, pri čemer izplačilo ni bilo izvedeno iz javnih sredstev, temveč iz založenih predujmov strank postopka. Glede očitka prosilca, da organ vse zahteve prosilca in njegove partnerke obravnava pod isto opr. št., to je Su 112/2020, pa je poudaril, da organ pod to št. vodi vse zahteve po ZDIJZ v tekočem letu. Enako prakso je imel tudi prejšnja leta.

Na poziv IP z dne 29. 12. 2020, mu je organ dne 4. 1. 2021 posredoval še določene dokumente, vezane na zahtevo prosilca, in sicer je za posamezno izplačilo, ki je predmet zahteve, posredoval odredbo, sklep, račun in pregled postavk.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani dokumenti oziroma podatki prosto dostopni.

Organ je dostop do zahtevanih dokumentov prosilcu zavrnil, ker je prosilec po njegovi oceni zahtevo vezal na podatke oziroma izplačila iz javnih sredstev, pri čemer pri presojanih štirih zadevah izvedenka ni bila plačana iz javnih sredstev, ampak iz predujmov strank postopka. Po mnenju IP je takšna opredelitev zahteve preozka, saj prosilec ni izrecno navedel, da zahteva podatke, vezane na izplačila iz javnih sredstev, ampak je navedel splošno, citirano »Od vas bi rad podatek glede izplačil Vašega sodišča sodni izvedenki …« in »Rad bi torej dokumentacijo (račune, zahtevke za izplačilo, spisek storitev ali podobno ...), ki je bila podlaga za to izplačilo sodni izvedenki …«. Poleg tega je prosilec tudi v pritožbi to izrecno zanikal in poudaril, da njegova zahteva ni vezana na javna sredstva.

Predmet presoje IP so tako bili, upoštevaje predmet zahteve (dokumenti, ki so bili podlaga izplačilom sodne izvedenke) in posredovane dokumente, naslednji dokumenti:
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 4/2018 in račun izvedenke št. 025/2020 z dne 28. 3. 2020;
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 9/2017 in račun izvedenke št. 022/2020 z dne 9. 3. 2020;
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 42/2017 in račun izvedenke št. 099/2019 z dne 14. 10. 2019;
-    Sklep Okrajnega sodišča v Sežani št. N 106/2016 in račun izvedenke št. 133/2019 z dne 28. 12. 2019.

Predmetni sklepi so dokumenti sodišča, medtem ko so predmetni računi dokumenti, ki jih je pripravila imenovana sodna izvedenka, le-tem pa so priloženi stroškovniki. IP ob tem izpostavlja, da je delo sodnikov in javnih uslužbencev podvrženo javnemu nadzoru, prav tako je šteti med javnopravne naloge tudi delo sodne izvedenke. Delo sodnega izvedenca je namreč tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. Navedeno potrjuje tudi status, ki ga sodnim izvedencem določa zakon. Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: ZSICT)  namreč v prvem odstavku 2. člena določa, da so sodni izvedenci osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Da imen in priimkov sodnih izvedencev pri opravljanju izvedeniškega dela ni mogoče šteti za varovan osebni podatek, saj so sodni izvedenci relevanten del pravosodnega sistema, je IP že odločil.

Ker IP ugotavlja, da predmetni sklepi in računi obsegajo tudi osebne podatke, se v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov.

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati predhodno navedena Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) . V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.
Upoštevaje definicijo osebnega podatka je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti obsegajo osebne podatke, kot so podatki o imenih in priimkih fizičnih oseb ter njihovih naslovih (udeleženci postopka), pa tudi podatke o imenih in priimkih ter funkciji funkcionarjev sodišča, imenih in priimkih ter delovnih mestih in podpisih javnih uslužbencev sodišča. Obsegajo pa tudi osebne podatke imenovane sodne izvedenke, torej podatke o imenu in priimku, strokovnem nazivu in strokovnem področju ter izplačilih. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana pravna podlaga.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno IP v obravnavanem primeru ugotavlja:
- Da je podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov o imenih, priimkih, funkciji oziroma delovnemu mestu in podpisih, ki se nanašajo na sodnice in javne uslužbence organa, navedene v predmetnih sklepih, pa tudi za podatke o imenu in priimku, strokovnem nazivu in strokovnem področju, podpisu ter izplačilih sodni izvedenki. Pravno podlago za njihovo obdelavo namreč predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot že navedeno, je delo sodnega izvedenca tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, poleg tega pa je sodišče tisto, ki v posamezni zadevi presodi, katere stroške bo priznalo izvedencu, upoštevaje relevantne predpise.
- IP ugotavlja tudi, da so podatki o računu sodne izvedenke, navedeni v posameznih sklepih ter drugi podatki, ki so navedeni na posameznih računih oziroma stroškovnikih sodne izvedenke (naslov, davčna in matična številka), podatki, ki so vezani na opravljanje dejavnosti samostojne podjetnice in so javno dostopni v Poslovnem registru Slovenije, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ker gre za podatke, vezane na opravljanje dejavnosti, teh podatkov v tem primeru ni mogoče šteti za osebne podatke. Navedeno izhaja tudi iz Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I- 298/04 z dne 27. 10. 2005, kjer sodišče razlikuje med fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost in fizičnimi osebami kot posamezniki, ki ne opravljajo dejavnosti. Poleg tega so ti podatki javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah  in Zakona o Poslovnem registru Slovenije . Podatki o imenu in priimku, strokovnem nazivu in strokovnem področju pa izhajajo tudi iz javno dostopnega registra sodnih izvedencev, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje. Ti podatki so javni v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZSICT.
- Ni pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov o imenih, priimkih in naslovih fizičnih oseb, ki so navedeni v uvodu posameznih sklepov, pod »predlagatelj« ali »ob udeležbi«. Poleg tega IP ugotavlja še, da je prosilec v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke fizičnih oseb, dejansko zahtevo zožil s tem, ko je v pritožbi navedel, da bi mu moral organ omogočiti vsaj dostop do odredb in računov sodne izvedenke, pri tem pa prekriti varovane osebne podatke. Ob tem IP pripominja, da v obravnavanih primerih odredbe ne predstavljajo pravnih podlag za plačilo stroškov sodne izvedenke, ampak podlage za nakazilo predujmov.

IP po uradni dolžnosti ugotavlja, da drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ ni podanih.

IP ugotavlja tudi, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa na podlagi določb 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja , zato je odločil, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

V zvezi z navedbami organa, da se zahtevani podatki ne nanašajo na izplačila iz javnih sredstev, pa IP dodaja, kot sledi. V obravnavanem primeru se je prosilec že seznanil s podatki o višini in obdobju predmetnih izplačil sodni izvedenki iz javno dostopnih podatkov, konkretno iz objav na spletni strani erar.si. Gre za aplikacijo, ki prikazuje porabo javnega denarja v Republiki Sloveniji. Upoštevaje navedeno že s tega vidika ne vzdrži ocena organa, da prosilec v obravnavanem primeru do zahtevanih podatkov ni upravičen, ker ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ob tem IP pojasnjuje, da porabe javnih sredstev po ZDIJZ ne predstavljajo zgolj izplačila iz proračuna oziroma »trošenje« javnega denarja (dejanski denarni odlivi iz računa neke institucije), pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.  Nadalje IP poudarja, da je organ kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ dolžan delovati transparentno na celotnem področju svojega delovanja, torej tudi pri razpolaganju s sredstvi strank v posameznih postopkov. Povedano drugače, v obravnavanem primeru so bila sicer plačila sodni izvedenki poravnana iz predujmov strank postopka oziroma predlagateljev, vendar je s temi sredstvi razpolagal organ. Stranke so predujme za delo sodne izvedenke nakazale organu, organ pa je nato na podlagi posameznega računa izvedenke (s priloženim stroškovnikom) odločil o nagradi in stroških sodne izvedenke s posameznimi sklepi. Ob tem IP dodaja, da je delo organa pri odmeri nagrade in stroškov sodnim izvedencem regulirano z javnopravnimi predpisi, torej podvrženo upoštevanju relevantnih predpisov (posameznih zakonov in Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ), in tudi s tega vidika podvrženo nadzoru javnosti. Poleg tega se tudi neproračunska sredstva udeležencev v sodnih postopkih, kamor sodijo predujmi za izvedensko delo, evidentirajo v bilancah stanja sodišč. Določbe o evidentiranju stroškov in načinu obračunavanja predujma opredeljuje Sodni red , ki določa tudi obrazce za te sodne pologe. Po določbah Sodnega reda sodijo predujmi za izvedensko delo med prehodne sodne pologe, finančno poslovanje sodišč v zvezi s sodnimi pologi pa je podrobneje urejeno v petem poglavju. IP tako poudarja še, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v obravnavanem  primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri razpolaganje organa z vsemi sredstvi, s katerimi le-ta operira, ne samo s proračunskimi, pa tudi možnost nadzora nad njegovim delom oziroma odločanjem v zvezi s temi sredstvi.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne iz razloga, da zahtevani podatki niso predmet zahteve prosilca), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka