prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje plačanih stroškov postopka pod določeno opr. št. oz. želi prejeti fotokopije vseh stroškov, ki so bili njemu osebno oz. njegovemu sinu naloženi v plačilo s strani sodeče sodnice. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020. IP je v pritožbenem postopku ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (prosilec je zahteval podatke za točno določena posameznika –zase in za svojega sina), zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-307/2020/2

Datum: 12. 1. 2021  

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 25. 11. 2020, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1503 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 557/2020 z dne 13. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 25. 11. 2020 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 557/2020 z dne 13. 11. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 10. 10. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri navaja, da sta bila s sinom nezakonito obsojena na večletno zaporno kazen, zato prosi za rekapitulacijo plačanih stroškov postopka opr. št. ….

Organ je prosilcu dne 3. 11. 2020, z dopisom št. Su 557/2020, posredoval podatke o plačanih stroških v postopku …. iz proračunskih sredstev, kot izhaja iz seznama MFERAC.

Dne 5. 11. 2020 je prosilec, po elektronski pošti, organ obvestil, da prejeti podatki ne ustrezajo njegovi zahtevi, saj je želel pridobiti rekapitulacijo vseh stroškov, ki jih je moral osebno plačati. Prejeti tako želi fotokopije vseh stroškov, ki so bili njemu oz. njegovemu sinu naloženi v plačilo s strani sodeče sodnice.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 557/2020 z dne 13. 11. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da glede plačila stroškov postopka opr. št. … razpolaga le s podatki iz sistema MFERAC, ki so bili prosilcu že posredovani, vsi ostali dokumenti pa so sestavni del kazenskega sodnega spisa št. ….. Glede na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 lahko sodbe in ostalo spisno dokumentacijo pridobijo le osebe, ki izkazujejo upravičen interes s področno procesno zakonodajo. Prosilec, kljub dejstvu, da je bil stranka v postopku, zahteve ni podal na podlagi določb procesne zakonodaje, temveč je sodne dokumente zahteval izrecno na podlagi določb ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca potrebno zavrniti.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 25. 11. 2020 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec IP predlaga, da organ prijavi Upravni inšpekciji, kot je to storil v primeru Vrhovnega državnega tožilstva RS.

IP je dne 17. 12. 2020 prejel dopis organa št. Su 557/2020 z dne 9. 12. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel, da je prosilec v samem postopku sodeloval kot stranka in lahko v sodni spis vseskozi vpogleda na podlagi določb Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US in 191/20 – odl. US; v nad. ZKP).

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval rekapitulacijo plačanih stroškov postopka opr. št. …. oz. želi prejeti fotokopije vseh stroškov, ki so bili njemu osebno oz. njegovemu sinu naloženi v plačilo s strani sodeče sodnice.

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo nanj osebno in na njegovega sina, torej na točno določeni fizični osebi, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na točno določeni fizični osebi, torej nanj in na njegovega sina, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

V tem delu IP dodaja, da za odločitev v konkretni zadevi tudi ni pomembno, da je prosilec med drugim zahteval tudi podatke, ki se nanašajo nanj osebno, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo.

Poleg navedenega IP še pojasnjuje, da se zahteva prosilca nanaša tudi na dokumente oz. podatke, ki jih je prosilec že prejel oz. z njimi že razpolaga. Prosilec je namreč med drugim zahteval tudi podatke o stroških sodnega postopka, ki so bili zaračunani njemu osebno, kar nedvomno kaže na to, da je prosilec s temi podatki že seznanjen, zato prosilec v pritožbenem postopku v tem delu zahteve niti nima pravovarstvenega interesa.

Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal oz. se ni opredeljeval niti do navedb organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da lahko, glede na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, sodbe in ostalo spisno dokumentacijo organa pridobijo le osebe, ki izkazujejo upravičen interes s področno procesno zakonodajo.

Glede predloga prosilca, da naj IP zoper organ poda prijavo na Upravno inšpekcijo, kot je to storil v primeru Vrhovnega državnega tožilstva RS, IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za takšno prijavo, saj je organ, pri obravnavi zahteve in pritožbe prosilca zoper izpodbijano odločbo, postopal procesno pravilno in posledično ni prišlo do kršitev določb ZDIJZ/ZUP oz. IP morebitnih kršitev ni zaznal.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka