prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do pisanja/zagovora državne odvetnice, ki naj bi ga pripravila za potrebe tožilstva, v povezavi z zavrženjem ovadbe Okrožnega tožilstva v Ljubljani št. Kt/12218/2020/ST z dne 7. 10. 2020, ker z dokumentom ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz dokumenta, na katerega se je skliceval prosilec, ni mogoče ugotovitii niti katera državna pravobranilka naj bi dala izjavo, niti kje in kdaj, saj tožilka ob sklicevanju na »izjavo državne pravobranilke« ni pripisala nobenega dokumenta ali drugih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo dokumenta, iz katerega naj bi bila povzeta navedene izjava, zato IP ni imel razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevano informacijo (dokumentom) ne razpolaga, IP je pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-306/2020/7

Datum: 12. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 12. 12. 2020, zoper odločbo z dne 9. 12. 2020, št. DODV-1 VSRU-185/2020-6, Republike Slovenije, Državnega odvetništva, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 20. 10. 2020, v katerem je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ posreduje pisanje/zagovor državne odvetnice, ki ga je pripravila za potrebe tožilstva, v povezavi z zavrženjem ovadbe Okrožnega tožilstva v Ljubljani št. Kt/12218/2020/ST z dne 7. 10. 2020.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DODV-1 VSRU-185/2020-6 z dne 9. 12. 2020, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ primarno opozoril, da je kot zavezanec po ZDIJZ, v skladu s prvim odstavkom 4. čl. ZDIJZ, dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ipd., da bi zadostil zahtevi prosilca. Nadalje je organ navedel, da je bil na podlagi razpoložljivih podatkov iz zahteve prosilca opravljen vpogled v informacijski sistem Vpisniki (to je evidenca dokumentarnega gradiva po posameznih zbirkah v skladu z veljavnim klasifikacijskim načrtom). Ugotovljeno je bilo, da v informacijskem sistemu Vpisnik organ ne vodi zadeve oz. spisa, odprtega v povezavi z zadevo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani  št. Kt/l2218/2020/ST. Glede na navedeno je organ zaključil, da zahtevana informacija prosilca izvira iz delovnega področja organa, posredovanje zahtevanih dokumentov pa ni mogoče omogočiti, ker nista izpolnjena druga dva pogoja, določena v 4. čl. ZDIJZ, saj organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 12. 12. 2020, v kateri je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja in vztraja pri dostopu do pisanja/zagovora državne odvetnice, ki ga je pripravila za potrebe tožilstva, v povezavi z zavrženjem ovadbe Okrožnega tožilstva v Ljubljani št. Kt/12218/2020/ST z dne 7. 10. 2020. Ob tem se sklicuje na navedbo v sklepu o zavrženju, in sicer v delu, v katerem tožilka navaja; "Iz izjave državne pravobranilke tako izhaja, da ..«. Prosilec je pozval IP, da ugotovi, kdo od navedenih organov laže.

Organ je z dopisom z dne 16. 12. 2020, številka: DODV-1 VSRU-185/2020-9, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevana informacija sodi v delovno področje organa, saj je predmet zahteve izjava zaposlene pri organu. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Nasprotno pa prosilec vztraja, da dokument obstaja oz. da IP ugotovi resnično dejansko stanje.

IP je zato v konkretnem postopku primarno ugotavljal, ali je pri zahtevani informaciji izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu z opredelitvijo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

V skladu z načelom materialne resnice in z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 5. 1. 2021 organ pozval, da dodatno pojasni, na kaj se navedba tožilke nanaša, oziroma za kakšno »izjavo državne pravobranilke« gre, da organ z njo ne razpolaga, kot navaja v izpodbijani odločbi. IP je ob tem še poudaril, da pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja ni pogoj, da bi morala biti zahtevana informacija zavedena v uradno evidenco. Ključno je zgolj to, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki.

Organ je na poziv IP odgovoril dne 8. 1. 2021 in pojasnil, da kot je navedeno že v obrazložitvi izpodbijane odločbe, v informacijskem sistemu Vpisniki, organ ne vodi zadeve oz. spisa, odprtega v povezavi z zadevo Okrožnega državnega tožilstva št. Kt/12218/2020/ST, niti v obstoječih spisih, vezanih na prosilca ali njegove družinske člane, organ ne najde dokumenta, ki bi bil povezan s to opravilno številko.

IP je vpogledal v sklep Okrožnega državnega tožilstva št. Kt/12218/2020/ST z dne 7. 10. 2020, na katerega se sklicuje prosilec in ugotavlja, da iz njega ni mogoče ugotoviti niti katera državna pravobranilka naj bi dala izjavo, niti kje in kdaj, saj tožilka ob sklicevanju na »izjavo državne pravobranilke« ni pripisala nobenega dokumenta ali drugih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo dokumenta, iz katerega naj bi bila povzeta navedene izjava, zato IP nima razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevano informacijo (dokumentom) ne razpolaga, prosilec pa ni posredoval podatkov, ki bi izkazovali nasprotno. Kateri dokument je imela tožilka v mislih, ve samo ona sama, kar pa ni predmet presoje tega postopka, niti ni bila dolžnost organa, da bi v tej zvezi opravljal poizvedbo pri drugem organu.

IP ob tem še dodaja, da v postopku po ZDIJZ ni upravičen presojati pravilnosti in zakonitosti vodenja in odločanja v konkretnih postopkih, ki so v pristojnosti drugih organov. V pritožbenem postopku po ZDIJZ je presoja vezana izključno na ugotovitev, ali zahtevan dokument obstaja. Druge pristojnosti IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, v pritožbenem postopku nima, zato se IP tudi ni opredeljeval do drugih pritožbenih navedb.

Ker pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka