prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do analize škodnega testa in analize testa interesa javnosti, na podlagi katerih je organ v odločbi št. DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020 zavrnil dostop do tožbe organa zoper odločbo MNZ, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP sledil odločitvi organa in pritožbo zavrnil. Ob tem je IP poudaril, da izvedba škodnega testa in tudi testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, nista »samostojna«, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč sta vezana na ugotovljeno dejansko stanje in sta del pravne presoje znotraj izdane odločbe, s katero je organ odločil o predmetu postopka oz. o zahtevku stranke. Zato ni niti logično niti pričakovano, da bi obstajali analizi škodnega testa in testa interesa javnosti izven odločbe, s katero se je ugotavljal in presojal dostop do zahtevane tožbe kot informacije javnega značaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-305/2020/3

Datum: 7. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 16. 12. 2020, zoper odločbo z dne 11. 12. 2020, št. DODV-1 VSRU-127/2020-21, Republike Slovenije, Državnega odvetništva, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 30. 10. 2020, v katerem je na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ v zvezi z odločbo št. DODV-1 VSRS – 127/2020-14 z dne 23. 10. 2020, posreduje predmetno analizo javnega interesa in analizo škodnega testa, ki enoznačno rezultirata v zavrnitvi pridobitve predmetne tožbe.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DODV-1 VSRU-127/2020-21 z dne 11. 12. 2020, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

V obrazložitvi odločbe je organ primarno opozoril, da je kot zavezanec po ZDIJZ, v skladu s prvim odstavkom 4. čl. ZDIJZ, dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ipd., da bi zadostil zahtevi prosilca. Nadalje je organ navedel, da je v postopku odločanja glede zahteve prosilca za posredovanje kopije tožbe zoper odločbo MNZ št. 2151-1/2017/43 (1324-05) z dne 3. 6. 2020, v zvezi z odločbo UE Maribor št. 251-253/2017-71 z dne 4. 5. 2020, v zadevi prepovedi javne prireditve »Koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkoviča Thompsona« (s prilogami), preveril, ali obstaja katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahteva prosilca v tem delu sodi med izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z 8. točko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali dragega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev te izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, da je (sodni) postopek še v teku in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ izvedel škodni test, ki je podrobneje opisan v obrazložitvi odločbe DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020. V obrazložitvi navedene odločbe je zapisano tudi, kako je organ presojal dostop do vsebine tožbe v upravnem sporu z vidika obstoja javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Prosilcu je bila odločba vročena dne 29. 10. 2020, in v obrazložitvi katere sta podrobno zapisana izvedena škodni test in test oz. obstoj javnega interesa. Posebni dokumenti, ki bi vsebovali predmetno analizo javnega interesa in predmetno analizo škodnega testa, pa za sestavo navedene odločbe niso bili izdelani. Glede na navedeno je organ zahtevo zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 16. 12. 2020, v kateri je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja, saj je dejstvo, da se je organ v odločbi št. DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020 skliceval na opravljen škodni test in test interesa javnosti. Po stališču prosilca se organ sklicuje na to, da je v predmetni zadevi podrobno opisal opravljeni postopek škodnega testa in testa interesa javnosti, da pa je predmet zahteve fotokopija predmetnih testov, ne pa sam postopek. Po prepričanju prosilca bi morali biti testi opravljeni v fizični-materializirani obliki, z vsebino za in proti, v zaključku pa argumentirani razlogi, ali je in zakaj je izpolnjen pravni interes za zavrnitev oz. ali škodni test potrjuje trditev, da bi razkritje vsebine tožbe v predmetnem upravnem sporu škodno vplivali na izvedbo samega sodnega postopka in kakšna škoda bi pri tem nastala. Prosilec poziva IP, da prekine predmetno sprenevedanje in odredi organu, da mu posreduje zahtevano tožbo, saj kot je že izjavil, jo potrebuje zgolj kot element, kdaj in na kakšen način je dosežena meja, da se organ kot stranka/zastopnik javnega interesa sam aktivno vključi v upravni spor.

Organ je z dopisom z dne 16. 12. 2020, številka: DODV-1 VSRU-127/2020-24, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi s konkretno zadevo organa, sporno pa je vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.

Predmet zahteve prosilca in s tem tudi presoje IP, je dostop do analize škodnega testa in analize testa interesa javnosti, na podlagi katerih je organ v odločbi št. DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020 zavrnil dostop do zahtevane tožbe organa zoper odločbo MNZ št. 2151-1/2017/43 (1324-05) z dne 3. 6. 2020. Organ je dostop do zahtevane informacije zavrnil, ker z zahtevano informacijo, izven odločbe št. DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020, ne razpolaga. Nasprotno pa prosilec meni, da bi organ s takšnim dokumentom moral razpolagati.

IP stališču prosilca ne more slediti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja je dolžnost organa, da ugotovi, ali je pri zahtevanih informacijah podana katera izmed izjem po ZDIJZ in če ugotovi obstoj izjeme, se lahko nadalje presoja, ali obstaja javni interes za razkritje. V primerih, ko organ zatrjuje obstoj izjeme, v obravnavanem primeru je bila to izjema iz 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa »«in bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka«, je bil organ zavezan k izvedbi škodnega testa v okviru samega postopka odločanja, torej znotraj meritorne, vsebinske presoje ugotovljenega dejanskega stanja. Povedano drugače, izvedba škodnega testa in tudi testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, nista »samostojna«, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč sta vezana na ugotovljeno dejansko stanje in sta del pravne presoje znotraj izdane odločbe, s katero je organ odločil o predmetu postopka oz. o zahtevku stranke. Zato ni niti logično niti pričakovano, da bi obstajali analizi škodnega testa in testa interesa javnosti izven odločbe, s katero se je ugotavljal in presojal dostop do zahtevane tožbe kot informacije javnega značaja. Očitek prosilca, ki ga je mogoče razbrati iz pritožbe, da organ škodnega testa in testa interesa javnosti ni »napolnil z vsebino«, pa lahko predstavlja razlog za vložitev pritožbe zoper odločbo št. DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020, na podlagi katere bi bil IP pristojen presojati, ali je bila odločitev organa dejansko pomanjkljiva oz. nezadostno obrazložena. Ne more pa biti to stvar presoje tega postopka, ki je, kot rečeno, vezan izključno na vprašanje obstoja analiz javnega interesa in škodnega testa, v zvezi z odločbo št. DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020, za kar je IP ugotovil, da organ z njima, izven omenjene odločbe, ne razpolaga.

Glede na navedeno IP nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanim dokumentom, izven odločbe št. DODV-1 VSRS-127/2020-14 z dne 23. 10. 2020, ki je bila prosilcu vročena 29. 10. 2020, ne razpolaga.

Prosilec nadalje, v zaključku pritožbe, poziva IP, da naj naloži organu, da mu posreduje zgoraj navedeno tožbo organa, za kar pa IP ugotavlja, da navedena informacija ni bila predmet njegove zahteve v obravnavanem primeru, zato tudi ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Ker pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka