prosilec - Državno odvetništvo RS

POVZETEK:

Organ je na podlagi 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil prosilkino zahtevo za dostop do dokumentov, ki jih je v konkretnem postopku mirnega reševanja spora,na podlagi Zakona o državnem odvetništvu, organ pridobil kot mnenja različnih državnih organov in organov lokalne samouprave. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločba organ zakonita in pravilna in potrdil obstoj izjeme notranjega delovanja, saj je presodil, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test), saj kot že sam naziv postopka pove, gre za predhodni postopek, ki se lahko »nadaljuje« v sodnem postopku. Glede na to, da je organ pooblaščen, da pred sodiščem varuje interese Republike Slovenije, bi tudi po oceni IP, prost dostop do informacij iz predhodnega postopka, iz katerih so razvidni razmišljanje, stališča in interesi organa, onemogočalo učinkovito varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo delovanju organa. Posledično je prosilkino pritožbo v celoti zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-303/2020/4

Datum: 4. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 9. 12. 2020, zoper 2. točko izreka odločbe Republike Slovenije, Državnega odvetništva, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju organ), št. DODV-1 VSRU-168/2020-2  z dne 17. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

9. Pritožba prosilke z dne 9. 12. 2020 zoper 2. točko izreka odločbe, Republike Slovenije, Državnega odvetništva, št. DODV-1 VSRU-168/2020-2 z dne 17. 11. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 20. 10. 2020 od organa zahtevala

dostop do naslednjih dokumentov:  

• popisa celotne zadeve št. P-A036-718/2020 in
• vseh prejetih dokumentov v tej zadevi s strani različnih organov, ki so podajali svoja mnenja v zadevi.

Organ je o prosilkini zahtevi odločil z odločbo, št. DODV-1 VSRU-168/2020-2  z dne 17. 11. 2020. S 1. točko izreka je prosilkini zahtevi ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do popisa zadeve št. P-A036-718/2020, z 2. točko izreka pa je prosilki zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je zahtevala z 2. alinejo svoje zahteve. Organ je kot predmet zavrnilnega dela zahteve prepoznal šest dokumentov, ki jih je v zadevi št. P-A036-718/2020 prejel od tam naštetih državnih organov. Navajal je, da so vsi dokumenti nastali v postopku mirnega reševanja spora v skladu s 27. členom Zakona o državnem odvetništvu[1] (v nadaljevanju ZDOdv) in izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, vendar predstavljajo izjemo iz  8. in 11. točke prvega odstavka  6. člena ZDIJZ. V zvezi z obstojem pogojev iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je navajal, da je prosilka v predhodnem postopku v skladu s 27. členom ZDOdv na organ naslovila predlog za poskus mirne rešitve spora, v katerem je uveljavljala povračilo škode in hkrati nadaljevanje postopka nadzora zakonitosti OPN Ivančna Gorica v zadevi Ministrstva za okolje in prostor ter da ministrstvo predlaga Vladi RS presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskih aktov pred Ustavnim sodiščem RS. Predlog prosilke je bil obravnavan po določbah ZDOdv (27. do 37. člen), ki je obvezen pogoj za stranko, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu. S citiranjem določbe 29. in 30. člena ZDOdv je zaključil, da je izpolnjen prvi pogoj iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj, ne glede na to, da je bil predhodni postopek zaključen z dnem vročitve potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora (22. 10. 2020), to ne pomeni, da prosilka ne bo nadaljevala postopka z vložitvijo tožbe v pravdnem postopku. V okviru izvedbe škodne testa za obstoj drugega pogoja pa je organ navajal, da ker je predhodni postopek po ZDOdv predpogoj za začetek pravdnega postopka, v katerem lahko prosilka uporabi dokumente, ki jih želi pridobiti v postopku po ZDIJZ, organ ocenjuje, da bi razkritje zahtevanih dokumentov tej fazi postopka lahko povzročilo takšno škodo za nadaljevanje postopka, da le ta pretehta nad pravico javnosti, da se z informacijo seznani. Glede obstoja izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ pojasnil, da so bili zahtevani dokumenti sestavljeni na zahtevo organa zaradi obravnave prosilkine vloge v predhodnem postopku in so sestavni del in podlaga za odločanje organa v tem predhodnem postopku, saj organ sam teh podatkov, ki jih potrebuje za odločitev ali je zahtevek utemeljen, nima. Kar pomeni, da se zaradi vodenja predhodnega postopka vselej vzpostavi razmerje med dvema organoma (oziroma v konkretnem primeru med več državnimi organu), katerega bistvo je zaupen odnos med njima, skladno z načelom medsebojnega zaupanja (3. člen ZDOdv). Če je zaupanje porušeno (in tu že lahko govorimo o izkazovanju škode v primeru razkritja), obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki jih je organ pridobil z namene predhodnega postopka, dostopni po ZDIJZ, zaradi česar lahko pride do situacije, ko je samo zastopanje oteženo ali celo onemogočeno. Stališča organov so bila namreč pripravljena za potrebe konkretnega postopka, in ne kot stališča namenjena javnosti na splošno. Zahtevani dokumenti izpolnjujejo prvi pogoj izjeme notranjega delovanja, saj gre za mnenja, stališča, ki predstavljajo interno komunikacijo, ki je namenjena pripravi odločitev organa.  V okviru izvedbe škodnega testa glede obstoja drugega pogoja te izjeme pa je organ navajal, da že sam naziv postopka »predhodni« pomeni, da se ta lahko nadaljuje v sodnem postopku. Ker j organ pooblaščen, da pred sodiščem varuje interese Republike Slovenije, bi prost dostop do informacij iz predhodnega postopka, iz katerih bi bilo razvidno razmišljanje, stališča in interesi organa, onemogočilo učinkoviti varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo delovanju organa. Zaradi medsebojne vsebinske povezave predhodnega postopka, bi razkritje zahtevanih dokumentov v tej fazi postopka lahko povzročilo škodo za nadaljnji pravdni postopek. Zaradi vseh navedenih razlogov pa ni možen niti delni dostop do dokumentov.

Prosilka je 2. točko izreka odločbe organa izpodbijala s pritožbo. Navajala je, da je ena od strank postopka, št. P-A036-718/2020 in da ima glede na 82. člen ZUP pravico do pregleda dokumentov zadeve, upoštevajoč peti odstavek, tudi do dokumentov, ki vsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev. Navajala je še, da mora biti, skladno z Uredbo o varovanju tajnih podatkov, stopnja tajnosti označena na samem dokumentu. Zato predlaga, da IP preveri označitev dokumentov in presodi upravičenost do vpogleda tako iz razloga, da je stranka postopka, kot iz razloga, ali so predmetni dokumenti opredeljeni s stopnjo tajnosti. Navajala je še, da se določba 29. člena ZDOdv nanaša na zaupnost podatkov iz predhodnega postopka v razmerju do tretjih oseb in se ne nanaša na razkritje dokumentov strankam postopka , saj se te dogovorijo o morebitnem razkritju podatkov in dokumentov. Glede presoje organa v zvezi s škodo zaradi razkritja dokumentov je navajala, da organ ni izpolnil svojega dokaznega bremena in ni izkazal motenj, ki bi nastale z razkritjem zahtevanih podatkov, saj je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje ogrozilo delo organa. Prav tako ni uspel izkazati vzročne zveze med razkritjem dokumentov in nastankom škode za državni organ. Trdila je, da bi ji organ kot stranki postopka že glede na namen mediacijskega postopka tekom predhodnega postopka mirnega reševanja spora bil dolžan posredovati te dokumente, zato je s tem kršil določbe 9. člena ZUP glede kontradiktornosti postopka in možnosti njene izjasnitve o teh dokumentih. Prav tako ne gre za podatke iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj je bila korespondenca med subjekti že vzpostavljena, kar pomeni, da je komunikacija med organi že stekla in zato po jezikovni razlagi ne more iti za informacijo, ki je pretežno sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem zavezanca. O notranjem delovanju je mogoče govoriti do trenutka, ko je bila poslana uradna elektronska pošta drugemu organu. Torej dokumenti niso namenjeni zgolj interni komunikaciji, ampak gre za vhodne dokumente postopka, o katerih ima prosilka kot stranka pravico vpogleda, saj vplivajo oziroma so vplivali na odločitev. IP prosi, naj presoji, ali ima vpogled v dokumente kot stranka, tudi če niso informacije javnega značaja.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato jo je, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. DODV-a VSRU-168/2020-4 z dne 16. 12. 2020, odstopil v reševanje IP, skupaj s popisom zadeve, dostop do katerega je prosilki odobril s 1. točko izreka odločbe.

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Po pozivu IP, je organ 22. 1. 2020 IP posredoval tudi dokumente, ki so bili predmet druge alineje prosilkine zahteve in o katerih je bilo odločeno z 2. točko izreka izpodbijane odločbe.

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi je prosilka na podlagi določb ZDIJZ zahtevala dostop do popisa zadeve, ki jo organ vodi pod št. P-A036-718/2020 in vseh dokumentov v tej zadevi, ki jih je organ prejel  s strani različnih organov, ki so podajali svoja mnenja v tej zadevi. Organ je dostop do popisa prosilki dovolil, dostop do ostalih dokumentov zadeve pa je zavrnil s sklicevanjem na 8. in 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Upoštevajoč glavne pritožbene navedbe, s katerimi prosilka utemeljuje dostop do zahtevanih dokumentov kot stranka postopka,  IP najprej poudarja, da se v konkretnem primeru presoja dostop do dokumentov organa na podlagi ZDIJZ, v katerem status in položaj prosilke v razmerju do zahtevanih informacij nista relevantna, saj se postopek vodi po načelu »erga omnes«, to pomeni, da gre za vprašanje, ali gre za informacije javnega značaja, ki so dostopne vsem, ne le določenemu prosilcu. Glede na navedeno so pritožbene navedbe prosilke, da je zahtevane informacije zaprosila zase in da je do njih upravičena kot stranka predhodnega postopka, ki ji je kršeno načelo kontradiktornosti,  za obravnavani postopek irelevantne in se ne morejo upoštevati. Iz teh razlogov se tudi  ne more upoštevati prosilkina zahteva, naj IP preuči, ali je do dokumentov upravičena kot stranka postopka. IP ponovno poudarja, da v tem postopku ne gre za pravico prosilke, ki jo zasleduje v okviru predhodnega postopka, v katerem je vložila predlog za mirno rešitev spora, saj se, kot rečeno, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ne izhaja iz individualne pravice vsakokratnega konkretnega prosilca, temveč iz pravice vsakogar, da izve za informacijo javnega značaja. Je pa tovrstna pravica relevantna v drugih postopkih npr. pri pravici do vpogleda v lastne osebne podatke po členu 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov (pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki), ki daje stranki nedvomno več oziroma drugačne pravice kot ZDIJZ.

Predmet pritožbene presoje je torej dostop do dokumentov po določbah ZDIJZ v obsegu, ki se nanaša na dokumente, o katerih je organ odločil z 2. točko izreka izpodbijane odločbe. Organ teh dokumentov sicer v izreku ni določno naštel, je pa to storil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s tem ko je navajal, da gre za 6 dokumentov, ki jih je prejel s strani državnih organov, ki so podali mnenja v predmetni zadevi. Navajal je, da gre za stališča: Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Upravne enote Grosuplje, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Inšpektorata RS za infrastrukturo.

IP je navedene dokumente prejel od organa na podlagi določbe prvega odstavka 10. člena ZInfP in vanje vpogledal ter ugotovil, da gre za naslednje dokumente, ki torej predstavljajo obseg pritožbene presoje:

• dopis Agencije RS za okolje, št. 35402-41/2017-102 z dne 5. 8. 2020,
• dopis Upravne enote Grosuplje, št 711-203/2020 z dne 20. 8. 2020,
• dopis Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 702-7/2020-2 z dne 21. 8. 2020,
• dopis Ministrstva za okolje in prostor, št. 492-12/2020/19 z dne 27. 8. 2020,
• dopis Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, št. 020-17/2020-2 z dne 1. 9. 2020 in
• dopis Inšpektorata RS za infrastrukturo, št. 06141-34/2017-6 z dne 15. 9. 2020.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja ter da organ z njim razpolaga v materializirani obliki. Nesporno je, da je organ predmetne dokumente prejel od drugih državnih organov v postopku, št.  P-A036-718/2020, ki ga je vodil na predlog prosilke do določbah ZDOdv, ki se nanašajo na predhodni postopek (27. do 37. člen ZDOdv).

Sporno pa je, ali so zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, oziroma ali je odločitev organa o zavrnitvi celotne prosilčeve zahteve, na podlagi izjeme iz 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna in zakonita.

Izjema  11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

 - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti[2], in ne torej le notranja korespondenca kot zmotno navaja prosilka v pritožbi.  Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

V obravnavanem primeru je predmet presoje šest dokumentov, ki so jih različni državni organi podali kot mnenja, v predhodnem postopku poskusa mirne rešitve spora, ki ga je organ vodil na predlog prosilke, ki je bil pri organu obravnavan na podlagi  27. člena ZDOdv in ga je prosilka vložila za povračilo škode zaradi opustitev ravnanj inšpekcijskih organov, protipravnosti in malomarnosti odločanja v upravnih postopkih v zvezi s posegi v prostor na določenem območju. Gre za predhodni postopek, kot postopek poskusa mirne rešitve spora, ki je za stranko, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, obvezen. V tem postopku torej organ zastopa interese države oz. državnega organa. IP se tako strinja s stališčem organa, da gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Ker organ zastopa interese države na splošno, v primerih, določenih v zakonu, mora v vsakem konkretnem primeru prejeti poročilo organa, pri katerem se je vodil postopek, da lahko sprejme odločitev, za katero ima pooblastilo določeno v ZDOdv. Tako drugi odstavek 16. člena ZDOdv določa, da zastopani subjekti državnemu odvetniku nemudoma posredujejo informacije o zadevi, s katerimi razpolagajo, zlasti poročila, pojasnila in druge podatke po kronološkem vrstnem redu nastanka. Kot je pojasnil že organ, sam namreč teh podatkov nima. To pomeni, da se zaradi vodenja predhodnega postopka vselej vzpostavi razmerje med dvema organoma, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Če je zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov), obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki sta si jih organa izmenjala za namene predhodnega postopka, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, zaradi česar lahko pride do situacije, ko je tudi sámo zastopanje oteženo ali celo onemogočeno. Kot je poudaril že organ, 29. člen ZDOdv določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka ali so povezani z njim, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je njihovo razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Nadalje ZDOdv v prvem odstavku 30. člena določa, da se stranke in tretje osebe, ki so sodelovale v predhodnem postopku, v arbitražnem, sodnem ali dragem podobnem postopku, ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o: mnenjih in predlogih glede mogoče rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med predhodnim postopkom; izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med predhodnim postopkom;  predlogih državnega odvetnika;  dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti predlog za mirno rešitev spora in listinah, pripravljenih izključno za potrebe predhodnega postopka. V četrtem odstavku je še določeno, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekal ali poteka predhodni postopek.

Navedene določbe ZDOdv  kažejo na to, da so bila predmetna mnenja oziroma odgovori  pripravljeni za potrebe konkretnega predhodnega postopka, ki predstavlja obvezni pogoj pred uvedbo morebitnega pravdnega oziroma drugega postopka. IP je z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da vsebujejo, kot pove že sam naslov, odgovore organov, torej njihova stališča glede utemeljenosti vloženega prosilkinega predloga za poskus mirne rešitve spora. Glede na navedeno je po oceni IP mogoče slediti stališču in obrazložitvi organa, da gre za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Na podlagi navedenih dokumentov je bila pripravljena odločitev organa, ki je bila posredovana prosilki kot stranki predhodnega postopka, kar pomeni, da se je stranka postopka seznanila z informacijami,  do katerih je upravičena. Logično pa je, da prosilec v postopku po ZDIJZ ne more biti upravičen do več informacij kot stranka predhodnega postopka po ZDOdv, ne glede na to, da je to v konkretnem primeru ista oseba. S postopkom po ZDIJZ namreč prosilka ne more prejeti dokumentov, ki jih ni prejela kot stranka v predhodnem postopku po ZDOdv. IP pa v okviru pritožbenega postopka njene upravičenosti prejema teh dokumentov po ZDOdv tudi ne more presojati, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj.

IP je sledil tudi oceni organa, da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test), saj kot že sam naziv postopka pove, gre za predhodni postopek, ki se lahko »nadaljuje« v sodnem postopku. Glede na to, da je organ pooblaščen, da pred sodiščem varuje interese Republike Slovenije, bi tudi po oceni IP, prost dostop do informacij iz predhodnega postopka, iz katerih so razvidni razmišljanje, stališča in interesi organa, onemogočalo učinkovito varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo delovanju organa. Z vidika varstva pravic strank je namreč strankam sodnega postopa, v skladu s procesnimi določbami, mogoč vpogled v sodni spis (150. člen ZPP), kjer se lahko seznanijo z vsemi vlogami, ni pa mogoče pridobiti informacij, ki jih stranke v sodni spis ne vložijo in predstavljajo zaupno razmerje med njimi in pooblaščenci.

Ob odsotnosti drugih konkretnih argumentov prosilke glede zatrjevane izjeme tudi IP ni našel razlogov za dvom v obstoj zatrjevane izjeme oziroma za morebitno napačno uporabo materialnega predpisa v tej zvezi. Ker že obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omejuje dostop do zahtevanih informacij, se IP ni posebej opredeljeval do obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V zvezi s prosilkinimi pritožbenimi  navedbami, da ji organ neutemeljeno ni omogočil dostopa do tajnih podatkov, IP poudarja, da organ prosilki dostop do zahtevanih dokumentov ni zavrnil zaradi izjeme varstva tajnih podatkov. Tudi IP z vpogledom v navedene dokumente ugotavlja, da ne gre za takšne podatke, zato je odločitev organ, da se ni skliceval na to izjemo, pravilna. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tajne podatke v povezavi s prosilkinim statusom stranke v predhodnem postopku, pa so, zaradi že pojasnjenih razlogov, neutemeljene. 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

K II . točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 23/17.

[2] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139.