prosilec - Slovenski državni holding, d.d.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala fotokopijo Pogodbe o prodaji poslovnega deleža države v določeni gospodarski družbi. Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. IP je organu glede zatrjevane izjeme sledil, vendar je hkrati ugotovil, da informacija o kupnini predstavlja tudi podatek o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da gre za absolutno javno informacijo, ki jo je dovoljeno razkriti kljub obstoju izjeme poslovne skrivnosti. IP je pritožbi prosilke ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje zahtevano informacijo, pri čemer je dolžan prekriti varovane osebne podatke. Ker je prosilka v prehodnem postopku že zahtevala del navedene pogodbe in je bilo o njeni zahtevi tudi že odločeno, je IP v tem delu odločbo organa odpravil in zahtevo prosilke zavrgel kot nedovoljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-301/2020/5

Datum: 28. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter drugega odstavka 247. člena, tretjega odstavka 248. člena, drugega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 12. 2020, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2020-2357 z dne 4. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O :

1. Odločba Slovenskega državnega holdinga št. 2020-2357 z dne 4. 12. 2020, se v delu, ki se nanaša na dostop do prvega stavka 4.1 člena Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi …, družba tveganega kapitala, d. o. o. z dne 29. 7. 2020 odpravi po uradni dolžnosti.

1. Pritožbi prosilke z dne 14. 12. 2020, razen glede prvega stavka 4.1 člena Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi …. z dne 29. 7. 2020,  se delno ugodi in se odločba organa v tem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe poslati fotokopijo Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi … z dne 29. 7. 2020, z obema prilogama, pri čemer mora organ prekriti:

• datum rojstva, prebivališče in št. osebne izkaznice predsednika uprave in člana uprave pod točko a) na prvi strani notarskega zapisa,
• ime in priimek, datum rojstva, prebivališče in št. osebne izkaznice pod točko b) na prvi strani notarskega zapisa,
• datum rojstva, prebivališče in številko osebne izkaznice tolmačke na prvi in drugi strani notarskega zapisa,
• imeni in priimka, datuma rojstva, prebivališča in št. osebnih izkaznic obeh zapisnih prič na drugi strani notarskega zapisa,
• parafe pod prvo, drugo in tretjo stranjo notarskega zapisa,
• imena, priimke in podpise kupca ter obeh prič na strani štiri notarskega zapisa.
• ime in priimek zakonitega zastopnika na  prvi strani Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi … (v nadaljevanju izreka Pogodba),
• ime in priimek zakonitega zastopnika v točki 3.2. na drugi strani Pogodbe,
• ime, priimek in podpis zakonitega zastopnika kupca na peti strani Pogodbe,
• parafe pod 1.-6. stranjo Pogodbe (razen podpisov/paraf prodajalcev in notarskega pomočnika na strani 5 Pogodbe),
• ime in priimek zastopnika upravljavske družbe na strani 1/20 Pogodbe …,
• imena, priimke in podpise direktorja UD in članov uprave na 20. strani Pogodbe …,
• vse parafe in podpise na 1.-20. strani Pogodbe …, razen podpisa predsednika nadzornega sveta … na strani 20),
• vse zgoraj navedene varovane osebne podatke tudi v primeru, da so navedeni na kakšnem drugem mestu v pogodbi, ki ni izrecno navedeno.

1. V delu, v katerem je dolžan organ skladno z 2. tč. izreka te odločbe v  pogodbi prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

in

S K L E P:

1.    Zahteva prosilke z dne 1. 12. 2020, se v delu, ki se nanaša na prvi stavek 4.1 člena Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi ...., zavrže kot nedovoljena.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 1. 12. 2020 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela prejeti pogodbo o prodaji deleža v … večinskemu lastniku, sklenjeno 29. 7. 2020, saj meni, da je njena vsebina v javnem interesu. Z informacijo se želi seznaniti v obliki fotokopije.

Organ je dne 4. 12. 2020 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Zahteva prosilke se po navedbah organa nanaša na informacijo iz dokumenta, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost. Zahtevana informacija po stališču organa izpolnjuje vse zahteve, in sicer da je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj jo poznajo le osebe, ki so sodelovale pri sklepanju pogodbe, da ima visoko tržno vrednost za konkurenčne subjekte in da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot poslovno skrivnost. Dokument predstavlja poslovno skrivnost tudi na podlagi Pravilnika organa o varovanju poslovne skrivnosti.

Prosilka je zoper odločbo organa dne 14. 12. 2020 vložila pritožbo. Meni, da je odločitev napačna, saj se nanaša na podatke v zvezi z javnim premoženjem, torej premoženjem, ki je last Republike Slovenije oz. njenih državljanov, in ne ljudi, ki trenutno vodijo SDH. Kupnina v vsakem primeru povečuje javno premoženje, če pa je manjša od tiste, ki bi jo lahko dosegli, pa pomeni oškodovanje državnega oz. javnega premoženja. V javnosti se je pojavil podatek, da bi lahko bila država oškodovana za 15 milijonov evrov. Zato zavrača navedbe organa, da gre za poslovno skrivnost. Meni, da je treba pogodbo razkriti javnosti oz. davkoplačevalcem, pri čemer se sklicuje tudi na javni interes.

Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 15. 12. 2020.

IP je s pozivom št. 090-301/2020/2 z dne 13. 1. 2021 s pritožbenim postopkom seznanil stranko predmetne pogodbe, družbo … in jo pozval, da priglasi morebitno stransko udeležbo v postopku. Stranski udeleženec je po pooblaščencu z dopisom z dne 22. 1. 2021 stransko udeležbo v postopku priglasil, pri čemer je dodal, da soglaša z razkritjem pogodbe prosilki, ker za to nima nobenih zadržkom in meni, da razkritje ne predstavlja tveganja poslovne škode za družbo ali za organ. Stranski udeleženec meni, da ni drugih zadržkov v smislu 5. oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih bi prosilki zavrnili dostop do teh informacij. Pogodba skupaj s prilogami ima 30 strani in predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Predmet tega pritožbenega postopka je Pogodba o prodaji poslovne deleža v družbi … z dne 29. 7. 2020 s prilogami, z izjemo prvega stavka v členu 4.1 pogodbe. Prosilka je namreč informacijo (višina kupnine, ki izhaja iz prvega stavka 4.1 pogodbe) od organa že zahtevala, organ pa je o dostopu do navedene informacije odločil z odločbo z dne 18. 11. 2020, IP pa je glede navedenega dela tudi vodil pritožbeni postopek, na podlagi katerega je bil prosilki dostop do prvega stavka 4.1 člena že ugoden na podlagi odločbe IP št. 090-293/2020/5 z dne 13. 1. 2021, kot bo pojasnjeno tudi v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki. V obravnavani zadevi je sporno to, ali zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost organa oz. ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Izjema poslovne skrivnosti

IP uvodoma ugotavlja, da dokument izpolnjuje pogoje za poslovno skrivnosti po subjektivnem kriteriju ZGD-1, saj je navedena informacija kot poslovna skrivnost opredeljena v pravilniku organa o varovanju poslovne skrivnosti, prav tako pa je dokument z vidno oznako (žigom) označen kot poslovna skrivnost. IP je sledil organu, v delu, v katerem ta zatrjuje, da 5. člen Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti, ki ga je organ sprejel leta 2014, določa, da so poslovna skrivnost tudi pogodbe, ki se nanašajo na sklenitev pravnih poslov v zvezi s kapitalskimi naložbami organa in kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, ki jih upravlja organ. Navedeno zadostuje, da je organ dokumente, skladno z ZGD-1 opredelil kot svojo poslovno skrivnost.

IP je pogodbo preveril tudi glede na kriterije po Zakonu o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019, kar pomeni, da je za izjemo poslovne skrivnosti v konkretnem primeru treba primarno presojati po določbah ZPosS, saj je pogodba nastala po sprejemu tega zakona. ZGD-1, na katerega se ZDIJZ sklicuje, je bil namreč v 39. členu, ki je urejal poslovno skrivnost, spremenjen tako, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti.

Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

1)         je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

2)         ima tržno vrednost;

3)         imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP je v nadaljevanju presojal predmetno pogodbo z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost. IP je vpogledal v dokument in ugotovil, da gre za informacije, ki po svoji vsebini izkazujejo strokovno znanje, izkušnje ter poslovne informacije, saj gre za dogovor dveh strank v okviru pogajanja in sklepanja pogodbe o prodaji poslovnega deleža v gospodarski družbi, ki deluje na trgu. Po stališču organa gre za informacijo, ki ni splošno znana in tudi ni zlahka dosegljiva osebah v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj jo poznajo le osebe, ki so sodelovale pri sklepanju pogodbe. Dokument je označen z žigom Poslovna skrivnost na začetku samega dokumenta. Z oznako dokumenta in z njegovim varstvom je razvidno tudi, da gre za dokument, do katerega imajo posamezniki omejen dostop, torej je organ razumno ukrepal, da je ohranil njegovo poslovno skrivnost.

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni pravilnik in oznake na dokumentu). Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

Organ je v tej zvezi v izpodbijani odločbi pojasnil, da ima dokument tržno vrednost za konkurenčne subjekte, čemur je IP sledil.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse zahteve, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS in ZGD-1, zato je IP konkretno pogodbo štel kot poslovno skrivnost organa.

Stranski udeleženec je v postopku navedel, da navedeni dokument zanj ne predstavlja nobene od izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da za stranskega udeleženca navedena pogodba ne predstavlja poslovne skrivnosti.

Organ je v konkretnem primeru sicer ustrezno zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevani dokument vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Enako določbo vsebuje tudi tretji odstavek 2. člena ZPosS.

Poraba javnih sredstev

Skladno z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Iz navedenega jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevana pogodba predstavlja podatek o porabi javnih sredstev.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. 

Upravno sodišče je s sodbo št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, kjer je odločalo o istovrstnih pogodbah prodaje poslovnih deležev v družbah Etra33 in Alpina, ter s sodbo št. I U 1123/2017-13 z dne 5. 6. 2019, I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018 in I U 1126/2017-68 z dne 13. 2. 2019, s katerimi je odločalo o devetih istovrstnih pogodbah o prodaji poslovnih deležev (v družbah Adria Airways Tehnika, Elan, Žito in preostalih pogodbah) odločilo, da navedene pogodbe brez dvoma predstavljajo podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Organ ima namreč status javnopravnega subjekta, naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada in organ razpolaga z javnimi sredstvi. Dejstvo, da je organ delniška družba, še ne pomeni, da gre v vseh pogledih za klasično delniško družbo in da zanj veljajo le pravila, ki zavezujejo pravne osebe zasebnega prava. Organ je bil namreč ustanovljen z javnopravnim aktom – zakonom, ki določa tudi njegove pristojnosti, pravice in obveznosti. Ustanovljen je bil z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje, vodi postopke izplačevanja odškodnin žrtvam (po)vojnega nasilja), edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija, naloge in pristojnosti skupščine organa uresničuje vlada, organ je (že bil) revidiranec Računskega sodišča, veljajo posebnosti glede pogojev oziroma imenovanja članov idr. Gre za t. i. »sui generis« subjekt, ki za izvajanje javnopravnih nalog upravlja z javnimi sredstvi, zaradi oblike državnega premoženja (naložbe oziroma delnice in deleži v gospodarskih družbah) in čim lažjega ter učinkovitejšega upravljanja z njimi, pa je organiziran kot delniška družba.

Iz javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih je bil organ ustanovljen, ter izvora oziroma svojstva premoženja, s katerim organ upravlja, nesporno in jasno izhaja, da razpolaga z javnimi sredstvi oz. da upravlja s posebnim državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa kot javnopravnega subjekta, in da gre za izključno javnopravne naloge in cilje, zato gre za informacije, ki so povezane s porabo oz. razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oz. gre za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, ki mora biti iz enakih razlogov dostopna javnosti.

Navedeno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče v zgoraj citirani sodbi št. I U 764/2015 (str. 9), in navedlo, da »organ upravlja z državnim premoženje v obliki naložb, ki so v lasti države in gre zato za informacije, ki so povezane s porabo oziroma razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja teh sredstev tako predstavlja porabo javnih sredstev oziroma njihovo spremembo iz ene v drugo obliko premoženja.«

Dejstvo, da je organ v zameno za prodano premoženje prejel protivrednost v denarju, v konkretnem primeru ni relevantno za odločitev, ali gre za porabo javnih sredstev, saj je tudi sprememba premoženja iz ene v drugo obliko, lahko predmet prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedenemu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v citirani odločbi (str. 9), in sicer je navedlo, da »je treba pojem porabe po mnenju sodišča razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja in ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne in neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.«

IP na tem mestu opozarja še na stališče sodišča iz zgoraj citiranih sodb, da kadar kupci sklepajo pravni posel z osebo javnega prava, se morajo pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.

Iz navedenega torej izhaja, da se dostop do pogodbe o prodaji deleža države v družbi …, dovoli, saj gre za podatek o porabi javnih sredstev, ki je vedno javen.

Slednjemu tudi ni nasprotoval stranski udeleženec; ravno nasprotno, v dopisu s katerim je priglasil udeležbo je navedel, da po njegovem mnenju ni ovir za razkritje dokumenta prosilki ter da dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Glede na to, da je IP ugotovil, da gre za absolutno javno informacijo javnega značaja (informacijo o porabi javnih sredstev), glede katere je že zakonodajalec ugotovil, da gre za informacije, ki so vedno, ne glede na morebiti podano izjemo, javne, IP v nadaljevanju ni izveden testa javnega interesa, saj slednje, glede na navedeno, ni bilo potrebno.

Glede osebnih podatkov

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da predmetna pogodba vsebuje določene osebne podatke (ime in priimek notarja in  notarskega pomočnika, osebne podatke predsednikov in članov uprave gospodarskih družb, tolmačke, zapisnih prič).

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:

- imena in priimka notarja, saj se njegovi osebni podatki v dokumentaciji nahajajo v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu varstva osebnih podatkov,

- tistih kontaktnih podatkov notarja (sedež, telefonska, faks številka), za katere je IP ugotovil, da so javno objavljeni na spletni strani Notarske zbornice Slovenije,

- imena in priimka notarskega pomočnika, saj je tudi ta javno objavljen na spletni strani Notarske zbornice;

- imena in priimka tolmačke, saj gre za osebne podatke, ki so javni na podlagi vpisa v imenik sodnih tolmačev.

- osebnih podatkov zakonitih zastopnikov gospodarskih družb (predsednik uprave, član uprave, predsednik nadzornega sveta), katerih vpis v javni register je obvezen; identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan;

Glede naslednjih podatkov pa je IP ugotovil, da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti:

- tiste osebne podatke zgoraj navedenih posameznikov, katerih vpis v javni register ni obvezen,

- osebne podatke zapisnih prič,

- vse posameznike, ki so zaposleni v tujih gospodarskih družbah, saj zanje ni bilo mogoče ugotoviti, ali so njihovi podatki v tujih registrih javni ali ne.

Ker so na dnu dokumentov prepletene parafe vseh posameznikov -  tistih, ki jih je dovoljeno razkriti, kot tistih, za katere ni podlage za razkritje njihovih osebnih podatkov, je IP odločil tudi, da je na dokumentih treba prekriti vse parafe na dnu strani. Delni dostop do teh podatkov namreč ni mogoč.

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.

Glede dostopa do prvega stavka  4.1 člena Pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi … (informacija o višini kupnine)

IP ugotavlja, da je prosilka na organ naslovila dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. S prvo zahtevo z dne 22. 10. 2020 je zahtevala podatek o tem, za koliko je bil prodan delež države večinskemu lastniku …. Organ je zahtevo prosilke z odločbo z dne 18. 11. 2020 zavrnil, IP pa je v pritožbenem postopku, ki se je vodil pod opr. št. 090-293/2020, zahtevi prosilke z odločbo z dne 13. 1. 2021 ugodil v celoti, saj gre nedvomno za podatek o porabi javnih sredstev. Prosilka je nato naknadno, po vložitvi prve zahteve in po izdaji prve odločbe, vložila novo zahtevo (z dne 1. 12. 2020), s katero je zahtevala dostop tudi do celotne pogodbe o prodaji deleža države večinskemu lastniku ….

Skladno s prvim odstavkom 129. člena ZUP, je bil dolžan organ preizkusiti zahtevo in jo s sklepom zavreči, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna polaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Kljub temu, da se zahteva prosilke za dostop do dela predmetne pogodbe podvaja in je organ o delu zahteve prosilke že odločil, organ zahteve prosilke v delu, v katerem je bilo že odločeno (o prvem stavku 4.1 člena Pogodbe), ni zavrgel, temveč je o njej znova meritorno odločil in zahtevo tudi v tem delu zavrnil.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilke v navedenem delu meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o delnem zavrženju zahteve). IP je ocenil, da gre v obravnavanem primeru za bistveno kršitev, ki je odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. V 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, so s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve) . Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločitvijo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka, zato je IP na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev, na podlagi katerih je zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.

IP je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje (v delu, ki se nanaša na prvi stavek 4.1 člena predmetne Pogodbe, tj. informacijo o kupnini) in zadevo rešil sam (1. točka izreka te odločbe). Ker je prosilka dne 1. 12. 2020 od organa zahtevala dokument, ki deloma vsebuje informacijo, glede katere je že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna polaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je IP zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja z dne 1. 12. 2020 v tem delu, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel (1. tč. izreka tega sklepa). Ta namreč določa, da se zahteva prosilca zavrže, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna polaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilke v preostalem delu zahtevane pogodbe delno utemeljena. Organ je v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in sam odločil o zadevi ter organu naložil posredovanje informacij na način, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V delu, ki se nanaša na dostop do varovanih osebnih podatkov, za katerih razkritje ni zakonske podlage, je IP pritožbo prosilke zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka