prosilec - Občina Škofljica

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala točno določene dokumente, vezane na legalizacijo dotične stavbe. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga. Prosilka je v pritožbi oporekala odločitvi organa in navedla vrsto dokumentov, ki ustrezajo njeni zahtevi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna in pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil. Vsi dokumenti, ki jih je prosilka navajala v pritožbi so del nove zahteve in kot tako jo mora obravnavati kot organ.

ODLOČBA:

Številka: 090-296/2020/11

Datum: 20. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …, (v nad. prosilka), z dne 25. 11. 2020, zoper odločbo Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nad. organ), št. 09001-01/2020 (5) z dne 20. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 25. 11. 2020 zoper odločbo Občine Škofljica št. 09001-01/2020 (5) z dne 20. 11. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 14. 9. 2020 na organ vložila zahtevo za posredovanje sledečih dokumentov:

1. Obravnava pobude za spremembo namenske rabe prostora vezanega na legalizacijo stanovanjske stavbe na …., s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parceli ….;
2. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Škofljica, s katerim je bil kategoriziran del parcele …. v občinsko cestno omrežje – javna pot;
3. Dopis št. 34405/01/02(31) z dne 29. 6. 2005, ki ga je organ posredoval investitorju …. d.o.o.;
4. Prijava, ki jo je organ podal na Inšpektorat RS za okolje in prostor leta 2004 za posege na parceli št. …. in št. …., kot je to navedeno v opombi Lokacijske informacije z dne 31. 3. 2004, št. 35006-94/04, in naslovljene na …..

Organ je na dopis prosilke odgovoril dne 7. 10. 2020, z dopisom št. 09001-01/2020 (2), v katerem je navedel sledeče, po posameznih točkah zahteve prosilke:

1. Predmetna pobuda še ni bila obravnavana, kar pomeni, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga;
2. Organ je do sedaj sprejel dva Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest, ki sta bila objavljena v Uradnem listu, in sicer v Ur. l. RS št. 88/1999 in 53/2009 in sta tako vsem javno dostopna;
3. Po vpogledu v sistem evidentiranja dokumentarnega gradiva je organ ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga;
4. Po vpogledu v sistem evidentiranja dokumentarnega gradiva je organ ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Glede na to, da naj bi bila prijava vložena na Inšpektorat RS za okolje in prostor organ prosilki predlaga, da naj se obrne še nanj.

Na podlagi poziva IP je organ o zahtevi prosilke nato odločil z odločbo št. 09001-01/2020 (5) z dne 20. 11. 2020, s katero je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ, glede zahteve prosilke pod 2. točko, dodatno navedel, da občinsko omrežje javne poti na delu parcelne št. …. predstavlja le varovalni pas kategorizirane javne poti in ne javne poti.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 25. 11. 2020 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, ker organ razpolaga še z drugimi, vsebinsko ustreznimi ter fizično ločenimi dokumenti. Po posameznih točkah zahteve prosilka navaja sledeče:

1. Prosilko zanima opredelitev organa do pobude, ker je ta pobuda pogoj za uvrstitev v nadaljnje faze SD-OPN. Do pobude se je organ že opredelil, saj je v dopisu z dne 17. 6. 2019 navedel sledeče: »vaša vloga za legalizacijo se obravnava v postopku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta skupaj s še 200 vlogami drugih pobudnikov« in «...da je postopek OPN Škofljica v fazi priprave osnutka, pri čemer so bile podane opredelitve do vlog in naročene potrebne strokovne podlage za pripravo osnutka.«. Prosilka sprašuje, zakaj organ že na prejšnje dopise ni odgovoril, da pobuda ni bila obravnavana. Njeni zahtevi vsebinsko ustrezajo naslednji dokumenti: preliminarna analiza pobud, merila za vrednotenje pobud, ocena stanja ipd….
2. Prosilka ni dobila zahtevanega odgovora/pojasnila. Njeni zahtevi vsebinsko ustrezajo naslednji dokumenti: elaborat stanja občinskih cest in banka cestnih podatkov – BCP.

Glede zahteve pod 3. in 4. točko prosilka navaja, da ne verjame, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj je organ na podlagi nečesa oprijemljivega oz. na podlagi dokumentiranih dejstev moral ugotoviti, da gre za nelegalno gradnjo, če jo je že tako opredelil. Njeni zahtevi pod 3. in 4. točko vsebinsko ustrezajo naslednji dokumenti: evidentirana vročilnica ali povratnica (tako za dopis kot prijavo), rokovnik (tako za dopis kot prijavo), zapisnik Komisije za izločanje nepotrebnega gradiva in odbiranje dokumentarnega gradiva (tako za dopis kot prijavo) ter odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor.

IP je dne 11. 12. 2020 prejel dopis organa št. 09001-01/2020 (10) z dne 10. 12. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Dne 21. 12. 2020 je prosilka IP, po elektronski pošti, posredovala podrobnejši opis konkretnega primera oz. problema legalizacije …..

Na podlagi poziva IP št. 090-296/2020/2 z dne 21. 12. 2020, je organ IP posredoval dopis št. 09001-01/2020 (18) z dne 30. 12. 2020, v katerem je navedel sledeče (po posameznih točkah zahteve prosilke):

1. V dopisu z dne 17. 6. 2019 je prišlo do pomotnega zapisa, da so bile podane opredelitve do vlog, saj je takrat organ namreč šele začel s pregledovanjem pobud. Organ se do pobude vlagateljice (in tudi do vseh preostalih pobud) še ni opredelil, zato z dokumentom, ki bi vseboval tovrstno opredelitev v zbirki dokumentarnega gradiva, ne razpolaga. Pobude se še vedno pregledujejo. Ko bodo stališča oz. opredelitve do vseh pobud zavzete, bodo posredovana občinskemu svetu, le-ta pa bo o njih odločil s sklepom. Z odločitvijo občinskega sveta bodo seznanjeni vsi pobudniki, tudi prosilka.
2. V potrdilih o namenski rabi je v točki varovanj in omejitev navedeno tudi občinsko cestno omrežje - javna pot. Avtomatski program za izdelavo potrdila o namenski rabi samodejno izpiše območje ceste in njenega varovalnega pasu z navedbo parcelnih številk, pri tem pa ne ločuje oz. izrecno ne navede, kdaj cesta dejansko poteka preko določenega zemljišča oz. v katerem primeru se neko zemljišče samo nahaja v varovalnem pasu kategorizirane ceste. S tem se vlagatelja seznani, da se zemljišče nahaja na območju omejitev in varovanj, znotraj katerega je potrebno pridobiti potrebna soglasja - v konkretnem primeru soglasje upravljavca ceste. Organ je v fazi pridobivanja Elaborata podatkov dejanske rabe zemljišč, katerega bo nato posredoval Direkciji RS za infrastrukturo, ki vodi evidenco o dejanski rabi zemljišč javne cestne infrastrukture. Kot dokazilo organ prilaga naročilnico z dne 22. 6. 2020.
3. Kot je razvidno iz priložene zaslonske slike programa Doksis, katerega organ uporablja za evidentiranje vseh dokumentov, je pod številko 34405/01/02 (31) z dne 30. 6. 2005 zabeležen dokument, ki ne ustreza zahtevi prosilke – gre namreč za dokumenti, ki ga je organ prejel od fizične osebe in ne dokument, kot ga navaja prosilka. V informacijskem sistemu Doksis je organ nato iskal tudi še pod subjekt …., pri čemer iskanje ni dalo ustreznih rezultatov, kar izhaja iz posredovanih zaslonskih slik.
4. Kot je razvidno iz priložene zaslonske slike programa Doksis, v letu 2003 in 2004 s strani organa ni bila zabeležena nobena prijava na Inšpektorat RS za okolje in prostor, prav tako organ s strani Inšpektorata RS za okolje in prostor ni prejel nobenega dokumenta (odločbe ali odgovora).

Na podlagi elektronskega sporočila z dne 6. 1. 2021 je organ IP dne 8. 1. 2021, po elektronski pošti, posredoval še popis zadeve št. 34405/01/02. Dodatno je organ pojasnil, da je bil dokument št. 35006-94/04 z dne 31. 3. 2004, na katerega se prosilka sklicuje v zahtevi in iz katerega izhaja, da naj bi organ na Inšpektorat RS za okolje in prostor podal prijavo, ki je predmet zahteve prosilke, po poteku hrambe uničen, kar izhaja iz posredovanega dokumenta.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP nadalje poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015.

Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilke in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 14. 9. 2020.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga s sledečimi dokumenti:

1. Obravnava pobude za spremembo namenske rabe prostora vezanega na legalizacijo stanovanjske stavbe na …., s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parceli št. ….;
2. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Škofljica, s katerim je bil kategoriziran del parcele št. ….. v občinsko cestno omrežje – javna pot;
3. Dopis št. 34405/01/02(31) z dne 29. 6. 2005, ki ga je organ posredoval investitorju …. d.o.o.;
4. Prijava, ki jo je organ podal na Inšpektorat RS za okolje in prostor leta 2004 za posege na parceli št. …. in št. …..

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Kot izhaja iz dopisa organa št. 09001-01/2020 (18) z dne 30. 12. 2020 in elektronskega sporočila z dne 8. 1. 2021 organ z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, ne razpolaga. Da organ resnično ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke pod 3. in 4. točko, izhaja tudi iz posredovanih zaslonskih slik iz računalniškega sistema Doksis, ki ga organ uporablja za evidentiranje dokumentarnega gradiva. Iz njih je namreč razvidno, da je organ v svojem računalniškem sistemu Doksis iskal zahtevane dokumente v zbirki nerešenih zadev, tekoči zbirki in stalni zbirki, in sicer po letih (2005, 2003 in 2004), po subjektih (…. d.o.o. in Inšpektorat RS za okolje in prostor) in po št. zadeve (34405/01/02), vendar brez ustreznih zadetkov. Glede zahteve prosilke pod 3. točko IP še dodaja, da je vpogledal tudi v popis zadeve št. 34405/01/02, pri čemer je ugotovil, da v dotični zadevi ni dokumenta, ki bi vsebinsko ustrezal njeni zahtevi.

Na podlagi zgoraj navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z njimi razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilka v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilki ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

V pritožbi z dne 25. 11. 2020 je prosilka navedla vrsto dokumentov, ki po njenem mnenju vsebinsko ustrezajo njeni zahtevi, pri pregledu zahteve prosilke in dokumentov omenjenih v pritožbi prosilke pa je IP ugotovil, da ne gre za vsebinsko enake dokumente, torej ne gre za dokumente, ki so bili predmet zahteve prosilke z dne 14. 9. 2020. IP tako ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilke oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilka identificirala kot predmet njene zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev njene zahteve.

IP opozarja, da prosilka v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahtevala oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njene zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilka bi lahko s pritožbo zahtevek le zožila, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Je pa organ dolžan razširjeno zahtevo prosilke iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo št. 09001-01/2020 (5) z dne 20. 11. 2020, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka