prosilec - Državni zbor RS

Datum: 21.01.2021
Številka: 090-290/2020
Kategorije: Tajni podatki, Mediji, Test interesa javnosti, Zahteva za umik stopnje tajnosti

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi novinarja zoper odločitev Državnega zbora RS glede dostopa do zapisnika nadzora, ki so ga člani KNOVS na sedežu policije izvedli 18. 2. 2020. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, iz razloga varstva tajnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izjema tajnih podatkov podana, vendar pa je treba dostop do zahtevanih dokumentov delno dovoliti, ker javni interes za razkritje določenih delov dokumentov prevlada nad interesom varstva tajnih podatkov. Posledično je IP pritožbi prosilca delno ugodil in z zahtevanih dokumentov odredil delni umik stopnje tajnosti.

ODLOČBA:

Številka: 090-290/2020/8

Datum: 21. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 11. 2020, zoper odločbo Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 010-01/20-33-2 z dne 10. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

Pritožbi prosilca z 17. 11. 2020 zoper odločbo organa št. 010-01/20-33-2 z dne 10. 11. 2020 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:

1. Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe umakniti stopnjo tajnosti INTERNO z naslednjih delov dokumenta »Zapisnik št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020«, in sicer:
str. 1 v celoti,
str. 2 v celoti,
str. 3, razen drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka,
str. 4 v celoti.

1. Posredovati prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe kopijo »Zapisnika št. 200-15/18-19/100z dne 25. 2. 2020« v elektronski obliki, in sicer:
str. 1 v celoti,
str. 2 v celoti,
str. 3, razen drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka,
str. 4 v celoti.

1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije, je dolžna v roku petnajst (15) dni od vročitve te odločbe umakniti stopnjo tajnosti INTERNO z naslednjih delov dokumenta »Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020, in sicer:

- str. 1, razen zadnjega odstavka,

- str. 2, razen četrtega, petega, prvih treh vrstic šestega, osmega odstavka,

- str. 3, razen prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, sedmega odstavka,

- str. 4, razen prvega odstavka

1. ter umik stopnje tajnosti posredovati organu, ki je v nadaljnjih šestnajstih (16) dneh od prejema umika stopnje tajnosti dolžan kopijo »Pisnih pripomb na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020«, v elektronski obliki, posredovati prosilcu, in sicer:

- str. 1, razen zadnjega odstavka,

- str. 2, razen četrtega, petega, prvih treh vrstic šestega, osmega odstavka,

- str. 3, razen prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, sedmega odstavka,

- str. 4, razen prvega odstavka.

V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 13. 10. 2020 na organ, na podlagi ZDIJZ, naslovil zahtevo za zapisnik nadzora, ki so ga člani KNOVS na sedežu policije izvedli 18. 2. 2020. Z zahtevano informacijo se je želel seznaniti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 010-01/20-33/2 z dne 10. 11. 2020. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo tajnih podatkov. Navaja, da je nesporno, da je pooblaščena skupina KNVOS dne 18. 2. 2020 opravila nenapovedan nadzor na sedežu Nacionalnega preiskovalnega urada in Upravi kriminalistične policije ter da je bil o tem nadzoru sestavljen zapisnik o opravljenem nadzoru, označen s stopnjo tajnosti INTERNO, skladno z določbami Zakona o tajnih podatkih[1]. Sestavni del zapisnika o nadzoru so na podlagi sedmega odstavka 34. člena Poslovnika KNVOS (Uradni list RS, št. 79/04 in 10/04 – popr.) tudi Pisne pripombe nadzorovanega subjekta, v tem primeru je bila to Uprava kriminalistične policije, prav tako označene s stopnjo tajnosti INTERNO. Predsednik KNVOS je na predlog ene od poslank dne 16. 9. 2020 na Upravo kriminalistične policije poslal dopis z zaprosilom za soglasje za preklic stopnje tajnosti INTERNO (na zapisnik) in predlog za preklic stopnje tajnosti INTERNO (na pisne pripombe na zapisnik) z dokumentacije, vezane na nenapovedan nadzor pooblaščene skupine KNVOS z dne 18. 2. 2020. V svojem dopisu predsednik komisije ugotavlja, da ne obstajajo več razlogi in pogoji, ki bi utemeljevali stopnjo tajnosti INTERNO. Glede na to, da predmetni zapisnik vsebuje tudi podatke, katerih originator je Uprava kriminalistične policije in je tudi verificiran s strani direktorja UKP, je zaprosil za soglasje k preklicu stopnje tajnosti. Prav tako je predlagal umik stopnje tajnosti na Pisnih pripombah k Zapisniku o opravljenem nadzoru, katerih originator je Uprava kriminalistične policije. Direktor Uprave kriminalistične policije je dne 17. 9. 2020 na zgoraj navedeno zaprosilo predsednika KNVOS z dopisom odgovoril, da po pregledu ocene škodljivih posledic za določitev stopnje tajnosti dokumentu Pisne pripombe na zapisnik ocenjujejo, da bi razkritje dokumenta nepoklicani osebi škodovalo delovanju ali izvajanju nalog policije, zato še naprej obstaja potreba po določitvi stopnje tajnosti dokumentu Pisne pripombe na Zapisnik. Iz istega razloga tako ne morejo podati soglasja k preklicu stopnje tajnosti INTERNO Zapisniku o opravljenem nenapovedanem nadzoru pooblaščene skupine KNVOS na sedežu UKP in NPU z dne 18. 2. 2020. Organ dalje pojasnjuje, da ZDIJZ kot izjemo od splošnega pravila o prostem dostopu v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ oziroma KNVOS je 16. 9. 2020, to je tako rekoč neposredno pred zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, predlagal preklic stopnje tajnosti, na podlagi česar je Uprava kriminalistične policije ponovno opravila presojo obstoja razlogov za določitev stopnje tajnosti tem dokumentom in ocenila, da potreba po določitvi stopnje tajnosti INTERNO še vedno obstaja. Skladno z navedenim organ ugotavlja, da so podani zakonski razlogi za uporabo izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za zavrnitev zahteve prosilca.

Zoper odločbo organa št. 010-01/20-33-2 z dne 10. 11. 2020 je prosilec dne 17. 11. 2020 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da je organ njegovo zahtevo zavrnil, ker eden izmed vpletenih, ki so sodelovali pri sestavi zapisnika, noče preklicati stopnje tajnosti na omenjenem dokumentu. Glede na to, da je stopnja tajnosti INTERNO najnižja stopnja tajnosti, in dodatno še glede na to, da se KNVOS kot nosilec zapisnika strinja z umikom stopnje tajnosti, prosilec meni, da je obrazložitev policije, da bi umik stopnje tajnosti lahko škodoval delovanju ali izvajanju nalog policije, najmanj pomanjkljiva, saj ni konkretizirana. Iz izpodbijane odločbe pa tudi ni razvidno, ali in kako je bil izveden škodni test, saj ta ni konkretiziran. V kolikor bi tudi IP presodil, da so pomisleki prosilca upravičeni, ta meni, da bi bilo treba njegovi zahtevi vsaj delno ugoditi tako, da bo iz zapisnika razvidno, kaj je skupino KNVOS v omenjenem nenapovedanem nadzoru zanimalo, oziroma, kaj so v nadzoru od policije želeli izvedeti. Ta del zapisnika ne bi smel ostati tajen, četudi se oceni, saj ta del nikakor ne more povzročiti škodljivih posledic za policijo, prav tako pa se nanaša le na aktivnosti KNVOS, ki se z umikom stopnje tajnosti strinja.

Pritožbo prosilca je organ dne 1. 12. 2020 posredoval v odločanje IP, z dopisom št. 010-01/20-33/4 z dne 30.11.2020, v katerem ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

IP je organ dne 2. 12. 2020, s pozivom št. 090-290/2020/2, pozval k predložitvi dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca v tem postopku (zapisnik nadzora pooblaščene skupine KNVOS na sedežu policije z dne 18. 2. 2020). Organ je na poziv IP odgovoril dne 7. 12. 2020 in IP posredoval naslednja dva dokumenta:

Zapisnik o opravljenem nadzoru pooblaščene skupine KNVOS na sedežu UKP in NPU z dne 18. 2. 2020 (INTERNO), št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 in
Pisne pripombe Policije na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru z dne 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, (INTERNO), št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020.

Ker je IP ugotovil, da zgoraj navedenima dokumentoma ni priloženih pisnih ocen škodljivih posledic, je organ dne 17. 12. 2020, s pozivom št. 090-290/2020/4, pozval še k predložitvi teh.

Na poziv IP je organ odgovoril dne 23. 12. 2020 in IP posredoval pisno oceno škodljivih posledic za Zapisnik o opravljenem nadzoru pooblaščene skupine KNVOS na sedežu UKP in NPU z dne 18. 2. 2020 (INTERNO), št. 200-15/18-19/100. Ob tem je navedel, da je stopnjo tajnosti dokumentu določila oseba, ki ima za to pooblastilo po samem zakonu. Navedel je še, da z oceno možnih škodljivih posledic k Pisnim pripombam Policije na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru z dne 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, (INTERNO), št. 200-3/2020/3 (22-01) ne razpolaga in predlagal, da jo IP pridobi pri pristojni osebi na policiji.

IP je s pozivom št. 090-290/2020/6 z dne 4. 1. 2021 za navedeno pisno oceno škodljivih posledic zaprosil policijo, ki je na njegov poziv odgovorila dne 7. 1. 2021 in mu posredovala oceno škodljivih posledic št. 200-3/2020/4 (22-01) z dne 5. 3. 2020 ter Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi št. 022-65/2016/44 z dne 19. 5. 2017.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanima dokumentoma v materializirani obliki, sporno pa je, ali sta prosto dostopni informaciji javnega značaja. Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov na podlagi izjeme tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.

Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ kot predmet zahteve prosilca štel »Zapisnik št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 (4 strani), pa tudi »Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020, (4 strani), ki jih je na prej navedeni zapisnik podala Policija. V skladu s sedmim odstavkom 34. člena Poslovnika KNVOS (Uradni list RS, št. 79/04 in 10/04 – popr.) slednje namreč postanejo sestavni del zapisnika. Izhajajoč iz ugotovitve, da je organ v izpodbijani odločbi kot predmet zahteve prosilca presojal oba navedena dokumenta, je temu sledil tudi IP v pritožbenem postopku.

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP.

IP pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS, oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Z vpogledom v Zapisnik št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 (dalje zapisnik) in v Pisne pripombe na Zapisnik o izvedenem nenapovedanem nadzoru 18. 2. 2020 na sedežu NPU in UKP, št. 200-3/2020/3 (22-01) z dne 5. 3. 2020 (dalje pripombe na zapisnik) je IP ugotovil, da se oba dokumenta nanašata na delovno področje policije, ki, kot izhaja iz 1. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije - ZNPPol, spada v področje javne varnosti. Iz navedenega člena namreč izhaja, da policija opravlja svoje naloge zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.

IP tako ugotavlja, da je v konkretnem primeru materialni kriterij za določitev podatkov za tajne izpolnjen, saj se vsebina zapisnika in pripomb na zapisnik nanaša na delovanje in izvajanje nalog policije, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP.

V nadaljevanju je IP tako presojal še obstoj formalnega kriterija za tajne podatke, za vsakega od presojanih dokumentov.

Organ je IP dne 22.12. 2020 za zapisnik posredoval oceno možnih škodljivih posledic št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020, ki jo je pripravil takratni predsednik KNOVS. Iz nje izhaja, da je Pooblaščena skupina te komisije na sedežu NPU in Uprave kriminalistične policije dne 18. 2. 2020 opravila nenapovedan nadzor v zvezi z zakonitostjo delovanja nadzorovane službe, zlasti pridobivanjem podatkov in informacij, hranjenjem tovrstnih podatkov ter vpogledi in dostopom do tako zbranih podatkov. Po oceni pripravljavca bi razkritje podatkov v zapisniku nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog KNVOS ter nadzorovane službe, zato skladno s 11. členom v povezavi s 13. členom ZTP navedeni dokument stopnjuje s stopnjo tajnosti INTERNO.

V zvezi z izpolnjevanjem formalnih kriterijev za tajne podatke glede zapisnika IP najprej ugotavlja, da je dokumentu stopnjo tajnosti določil poslanec Državnega zbora, predsednik KNVOS, ki ima pooblastilo za določitev podatkov za tajne po samem zakonu (tako določa 10. člen ZTP). Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti, da je stopnjo tajnosti dokumentu določila za to pooblaščena oseba. Pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Organ je IP k zapisniku predložil pisno oceno škodljivih posledic, iz katere izhaja, da bi razkritje dokumenta povzročilo škodo delovanju KNVOS in škodo nadzorovanemu organu (Policiji). Tudi ta kriterij je tako po oceni IP izpolnjen. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP). IP je vpogledal v zapisnik in ugotovil, da je ta vidno označen s stopnjo tajnosti INTERNO, na vsaki strani dokumenta, v glavi in nogi.

Glede pripomb na zapisnik IP ugotavlja, da mu je Policija, dne 7. 1. 2020, z odgovorom št. 200-3/2020/10 (22-04), posredovala Sklep o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi (dalje Sklep) ter Oceno škodljivih posledic za določitev tajnosti za dokument št. 200-3/2020/3 (22-01), št. 200-3/2020/4 (22-01) z dne 5. 3. 2020. Pripombam na zapisnik je stopnjo tajnosti določil direktor uprave kriminalistične policije, ki je v skladu z 2. členom Sklepa pisno pooblaščena oseba za določanje dokumentov za tajne (kar je v skladu s 3. točko 10. člena ZTP). Dokumentu je predložena pisna ocena škodljivih posledic, iz katere izhaja, da ugotovitve v dokumentu temeljijo na zapisniku KNVOS, ki je označen s stopnjo tajnosti INTERNO. V dokumentu so navedeni podatki o konkretnih operativnih zadevah, katerih razkritje bi povzročilo težave pri nadaljnjem vodenju predkazenskega postopka, prav tako pa dokument vsebuje druge varovane in tajne podatke policije o tehnični opremljenosti kriminalistične policije, taktiki in metodiki delovanja, katerih razkritje bi povzročilo težave pri delovanju organa. Z vpogledom v pripombe na zapisnik je IP tudi ugotovil, da je dokument vidno označen s stopnjo tajnosti INTERNO, na vsaki strani dokumenta, v glavi in nogi.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije formalni kriteriji za določitev zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik za tajne podatke (predložena je pisna ocena škodljivih posledic, ki jo je določila za to pooblaščena oseba, dokumenta pa sta tudi vidno označena s stopnjo tajnosti INTERNO).

Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako materialni kot formalni pogoji za določitev zapisnika in pripomb na zapisnik za tajne podatke, je IP zaključil, da gre za tajne podatke, ki so kot tajni določeni v skladu z ZTP in gre posledično za izjemo po 1. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Ker pa prosilec v pritožbi navaja, da zahtevani dokument ne bi smel biti označen s stopnjo tajnosti in s tem smiselno zatrjuje javni interes za razkritje, je IP v nadaljevanju izvedel še test prevladujočega interesa javnosti, kot ga določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

2. Test prevladujočega interesa javnosti

Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki so označene z oznako INTERNO (najnižja stopnja tajnosti). Izvajanje testa interesa javnosti je torej v konkretnem primeru dovoljeno.

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v konkretnem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala s takšnim razkritjem. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Interes javnosti za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

V obravnavanem primeru razlogi za varovanje zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik izhajajo iz obeh pisnih ocen škodljivih posledic, ki sta splošni in nekonkretizirani, na kar pravilno opozarja tudi prosilec v pritožbi. Iz njiju izhaja, da bi razkritje vplivalo na delovanje KNVOS in policije, za slednjo še, da so navedeni podatki o konkretnih operativnih zadevah, katerih razkritje bi povzročilo težave pri nadaljnjem vodenju predkazenskega postopka in da dokumenta vsebujeta druge varovane in tajne podatke policije o tehnični opremljenosti kriminalistične policije ter taktiki in metodiki njenega delovanja. Po drugi strani pa prosilec kot argument za razkritje navaja, da ima zapisnik oznako stopnje tajnosti izključno iz razloga, ker se policija z umikom stopnje tajnosti ne strinja. Po njegovem se ima javnost pravico seznaniti vsaj z deli zapisnika, iz katerega izhaja, kaj je skupino KNVOS v ocenjenem nenapovedanem nadzoru zanimalo oziroma, kaj je v nadzoru od policije želela izvedeti.

IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je treba slediti pritožbenim navedbam prosilca in do zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik dovoliti delni dostop, ker javni interes za razkritje določenih delov dokumentov prevlada nad interesom varstva tajnih podatkov. Takšen zaključek je IP sprejel na podlagi naslednjih ugotovitev:

Vsebina zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik se nanaša na opravljen nadzor nad delom

policije in na ugotovitve, ki jih je zvezi s tem sprejela Pooblaščena skupina Skupine Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Samo dejstvo, da je navedena pooblaščena skupina nadzor na policiji opravila in v zvezi s čim ga je opravila, je bilo javno večkrat predstavljeno, tako s strani članov pooblaščene skupine KNOVS kot s strani predstavnikov nadzorovanega organa, to je policije[2]. O tem so v mesecu februarju obširno poročali praktično vsi slovenski mediji[3], tema je bila torej deležna široke javne pozornosti. Ob tem so se v javnosti pojavljale tudi nasprotujoče si navedbe, v zvezi s čim je bil predmetni nadzor sploh opravljen in kakšen naj bi bil njegov namen. Javna razprava v zvezi s tem se je razvijala tako v smeri vprašanja, ali je policija pri svojem delu nezakonito pridobivala in posredovala podatke in informacije, ki se nanašajo na poslance določenih poslanskih skupin Državnega zbora RS, kot tudi v smeri, ali je pri samem nadzoru pooblaščene skupine KNVOS šlo za izvajanje političnega pritiska na policijo in za pridobivanje konkretnih operativnih podatkov policije, do katerih pooblaščena skupina KNVOS naj ne bi bila upravičena[4]. Ker so se v zvezi s samim potekom nadzora in njegovim namenom, v javnosti pojavljale nasprotujoče si informacije, IP ocenjuje, da je v javnem interesu, da se javnost seznani z določenimi deli zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik, iz katerih izhaja, kako in v zvezi s čim je nadzor potekal. Pri razpravi o tako pomembnih javnih temah, kot je na eni strani vprašanje (ne)zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil ter na drugi strani vprašanje političnih pritiskov na delo policije, je brez dvoma pomembno, da javni diskurz v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih, saj je ustrezna javna razprava o tem vprašanju mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij. Samo in šele na podlagi teh dejstev iz zahtevanih dokumentov si lahko javnost ustvari celotno sliko, ter s tem sodeluje v javni razpravi o pomembni javni temi. Ker tovrstna javna razprava brez dejstev in ugotovitev, kot izhajajo iz zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik, ni mogoča, je IP štel, da je delni dostop do obeh zahtevanih dokumentov v javnem interesu.

Ker se zahtevani zapisnik in pripombe na zapisnik nanašajo tudi na očitke policiji, da je pri

njenem delovanju prišlo do nezakonitega ravnanja, zlasti glede pridobivanja podatkov in dostopa do varovanih informacij in osebnih podatkov, je dostop do zahtevanih dokumentov v javnem interesu tudi iz tega razloga. Iz 1. člena ZNPPol izhaja, da policija opravlja svoje naloge zaradi zagotavljanja varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitve pravne države. Policiji, kot največjemu represivnemu organu v Republiki Sloveniji, so za izvajanje teh nalog, podeljena posebna pooblastila, izvajanje katerih pa je strogo zakonsko urejeno. Ker je policija na eni strani represiven organ, ki pri svojem delu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, na drugi strani pa skrbi za javno varnost, s čimer zagotavlja temeljne vrednote naše družbe, se od nje pričakuje velika odgovornost in skrb pri uporabi zaupanih ji posebnih pooblastil. To izhaja tudi iz temeljnih načel policijskega delovanja, določenih v ZNPPol, med katerimi velja izpostaviti načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo enake obravnave, načelo zakonitosti, načelo sorazmernosti in načelo strokovnosti in integritete. Vprašanje, ali policija naloge izvaja v skladu z zakonskimi pooblastili in v duhu temeljnih načel policijskega delovanja, je posledično vprašanje, ki je vedno v javnem interesu. Javnost se ima posledično pravico z zahtevanim zapisnikom in pripombami na zapisnik seznaniti tudi iz razloga, ker se oba dokumenta nanašata tudi na očitke policiji o domnevnem nepravilnem delovanju. V demokratični družbi je v javnem interesu, da ima javnost - tudi preko medijev – pravico dostopati do informacij, s katerimi je obveščena o zakonitosti delovanja policije, še posebej v postopkih, ki lahko posegajo v človekove pravice, za kar v postopkih v zvezi s pridobivanjem in obdelavo osebnih podatkov nedvomno gre. Ne glede na to, da ima policija zaradi specifike svojega dela pravico varovati določene operativne informacije, ki se nanašajo na tehniko in metodiko njenega dela, pa kot takih ni mogoče šteti splošnih podatkov in ugotovitev o tem, ali zakonito izvaja zaupane ji zakonske naloge in če so bile pri njenem delu ugotovljene pomanjkljivosti, kakšne so te pomanjkljivosti bile.

Ker je temeljni namen ZDIJZ v tem, da si organi, torej tudi policija, prizadevajo, da dosežejo čim

večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. odstavek 2. člena v zvezi z 5. členom ZDIJZ), je izjeme od splošnega pravila (člen 5a. in člen 6. ZDIJZ) treba razlagati restriktivno. Za dostop do informacij javnega značaja se pravni interes sicer ne zahteva, kar pomeni, da osebne in druge okoliščine, zaradi katerih prosilec zahteva dostop do informacij javnega značaja, v postopku po ZDIJZ splošno niso upoštevne. Vendar pa je Upravno sodišče v svoji sodni praksi že tudi izpeljalo interpretacijo ZDIJZ, da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljiti pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacije javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ; drugi odstavek 39. člena v zvezi z 5. odstavkom 15. člena Ustave), so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne ravno pri uporabi testa javnega interesa oziroma sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi. V tem smislu je tudi za obravnavani primer pomembno, kdo podaja zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in za kateri namen. Ker je v konkretnem primeru prosilec novinar, ki informacije zahteva v imenu medija, po oceni IP tudi ta okoliščina pretehta v smeri širšega javnega interesa za dostop do zahtevanih dokumentov. Šteje namreč se, da medij zahtevane informacije zahteva z namenom poročanja in obveščanja javnosti o pomembni družbeni temi, torej zaradi javne razprave in tudi nadzora civilne družbe nad policijo in drugimi državnimi organi (KNVOS). Da gre za pomembno okoliščino, ki lahko pretehta v smeri razlogov za razkritje zahtevanih informacij, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi pod opr. št. IU 1688/2016-27 z dne 17. 10. 2018 sledilo stališču IP in med drugim v obrazložitvi sodbe navedlo, da je pri tem pomembno, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom in da jo zanima vidik ekonomičnosti porabe javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Na to se neposredno veže pomen javnega diskurza, za katerega je brez dvoma zaželeno, da v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih in ne na pavšalnih, površnih oziroma netočnih govoricah.

Iz spisovne dokumentacije (dokument organa št. 200-15/18-19/107 z dne 15. 9. 2020) izhaja, da

je poziv za umik stopnje tajnosti z zahtevanih dokumentov podala tudi ena od poslank, članica KNOVS. Iz njene zahteve sledi ocena, da je umik stopnje tajnosti s teh dokumentov in njihovo razkritje javnosti v interesu KNVOS iz razloga zaščite njenega delovanja, prav tako pa meni, da je v danem primeru javni interes glede razkritja resnice in morebitnih nepravilnosti pri nadzoru močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do podatkov zaradi njihove tajnosti. Na podlagi te zahteve je predsednik KNVOS, s pozivom št. 200-15/18-19/109 z dne 16. 9. 2020, Upravo kriminalistične policije pozval za soglasje za preklic stopnje tajnosti z dokumentacije vezane na nenapovedan nadzor Pooblaščene skupine KNVOS z dne 18. 2. 2020. Predsednik KNVOS navaja, da na podlagi pregledane dokumentacije povezane z opravljenim nadzorov ugotavlja, da ne obstajajo več razlogi in pogoji, ki bi utemeljevali stopnjo tajnosti INTERNO, saj je nadzor zaključen, Komisija pa se je na 23. redni seji dne 22. 5. 2020 s predmetnim zapisnikom in pripombami nanj seznanila. Po njegovi oceni tako glede na navedeno ni več zakonskih pogojev za tajnost dokumenta, saj razkritje podatkov, navedenih v teh dveh dokumentih, ne bi več škodovalo delovanju oziroma izvajanje nalog komisije. Glede na navedeno je predsednik KNVOS upravo kriminalistične policije pozval k podaji soglasja za preklic stopnje tajnosti oz. je predlagal, da ob upoštevanju 15. člena ZTP policija prekliče stopnjo tajnosti pripomb na zapisnik in ga o tem pisno obvesti. Policija je na poziv predsednika KNVOS odgovorila z odgovorom št. 200-3/2020/7 (22-11) z dne 17. 9. 2020, s katerim soglasja za preklic stopnje tajnosti ni podala. Navaja, da še vedno ocenjuje, da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo delovanju ali izvajanju nalog policije, zato pri določitvi stopnje tajnosti vztraja. Ne glede na to, da policija ni podala soglasja k umiku stopnje tajnosti, pa je IP kot pomembno okoliščino v prid javnemu interesu za razkritje zahtevanih dokumentov štel dejstvo, da tudi eden od pooblaščenih originatorjev obeh dokumentov, to je predsednik KNVOS, šteje, da zakonski pogoji za določitev stopnje tajnosti niso več podani. To pomeni, da odpade del škodnih posledic, navedenih v pisni oceni škodljivih posledic št. 200-15/18-19/100 z dne 25. 2. 2020 in št. 200-3/2020/4 (22-01) z dne 5. 3. 2020, zaradi katerih sta bili dokumentoma stopnji tajnosti določeni, in sicer se s stopnjo tajnosti ne varuje več delovanja in izvajanja nalog KNVOS, ampak le še delovanje policije. Slednje pa je mogoče zasledovati tudi na način, da se do obeh zahtevanih dokumentov omogoči delni dostop, pri čemer se varovani podatki policije prekrijejo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Ker se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do delnega dostopa do zahtevanega poročila (7.

člen ZDIJZ), je IP to vprašanje presojal v okviru tehtanja prevladujočega interesa javnosti. Pri presoji, kateri podatki iz zahtevanega zapisnika in pripomb na zapisnik, ki sta označena kot tajni podatek, naj bodo dostopni javnosti, je IP opravil presojo sorazmernosti in omogočil dostop le do tistih delov obeh dokumentov, ki povzemajo zakonske podlage za delovanje policije in kažejo na splošno vsebino in potek izvedbe nadzora. IP je ocenil, da z razkrijem teh delov zahtevanih dokumentov ne more priti do razkritja varovanih podatkov policije ter posebnih metod in tehnik njenega dela (ker gre za navajanje splošnih zakonskih določb in splošnih ugotovitev o delu policije), v preostalem delu pa je IP dostop do obeh dokumentov zavrnil (torej do delov dokumentov, iz katerih izhajajo konkretne operativne informacije v zvezi s posameznimi postopki, ki jih vodi policija ali v zvezi s posebnimi metodami in tehnikami dela, ki jih opravlja policija).

IP tudi ugotavlja, da oba zahtevana dokumenta vsebujeta osebne podatke, pri čemer pa ti osebni

podatki niso varovani. Gre namreč za osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, ki se v obeh dokumentih nahajajo izključno v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja oz. javne funkcije, zato je za njihovo javno razkritje podana pravna podlaga v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki med drugim določa tudi izjemo osebnih podatkov, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilca in delno odpravil izpodbijano odločbo ter sam odločil o zadevi, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. Ker je IP ugotovil, da je za delno razkritje zahtevanih dokumentov, ki nosita oznako stopnje tajnosti INTERNO, podan prevladujoč interes javnosti za razkritje, je izhajajoč iz 18. člena ZTP, ki določa, da stopnjo tajnosti dokumentu prekliče pooblaščena oseba, ki je stopnjo določila, naložil organu in Policiji, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, kot originatorjema zahtevanih dokumentov, da iz dokumentov delno umakneta stopnjo tajnosti INTERNO, kot to določa točki 1. 1 in 1.3 izreka te odločbe, nato pa ju je organ dolžan posredovati prosilcu v elektronski obliki na način, kot to izhaja iz točke 1. 2 in 1.4 izreka te odločbe.

V delu, v katerem je IP ugotovil, da javni interes za razkritje ne prevlada nad izjemo varstva tajnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami – ZTP.

[2] https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/102846-policija-bo-svoje-postopke-vodila-strokovno-in-zakonito-in-ne-bo-klonila-pod-groznjami-ali-pritiski-kogar-koli-odziv-policije-po-nadzoru-knovsa

https://www.youtube.com/watch?v=NgBa4QULaW4

[3] Tako kažejo npr. naslednje javne medijske objave:

https://siol.net/novice/slovenija/pooblascena-skupina-knovsa-na-npu-opravila-nenapovedan-nadzor-518971

https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenapovedan-nadzor-knovsa-na-nacionalnem-preiskovalnem-uradu.html