prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je od sodišča zahteval fotokopije obrazložitev za izvedene hišne preiskave, ki jih je sodišče odredilo leta 2013 in 2018 na tam navedenih naslovih, vse v kontekstu konkretne sodbe Vrhovnega sodišča RS. Organ je dostop zavrnil ob sklicevanju na sodbo VSRS X Ips 4/2020 in navajal, da so dokumenti iz kazenskih sodnih spisov dostopni le upravičenim osebam v skladu s specialnimi določbami, konkretno Zakonom o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). IP je prosilčevo pritožbo zavrnil ker je ugotovil, da je v zvezi z zahtevanimi dokumenti podana izjema varstva osebnih podatkov, saj gre je prosilec zahteval dostop do dokumentov oziroma podatkov, ki se nanašajo na točno določene naslove oz. podatke stalnega prebivališča prosilca in njegovega sina, ki sta na podlagi ostalih podatkov v zahtevi določena, v smislu definicije osebnega podatka iz zgoraj citiranega člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

ODLOČBA:

Številka: 090-288/2020/5

Datum: 20. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi F…(v nadaljevanju prosilka), z dne 3. 11. 2020, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 558/2020 z dne 29. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 11. 2020 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su, Su 558/2020 z dne 29. 10. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo po ZDIJZ z dne 5. 10. 2020 od organa zahteval fotokopije obrazložitev za izvedene hišne preiskave, ki jih je sodišče odredilo leta 2013 na naslovu … in … ter leta 2018 na naslovu …, vse v kontekstu sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Ips ….

Organ je z odločbo. št. Su 558/2020 z dne 29. 10. 2020, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), prosilčevo pritožbo v celoti zavrnil. Skliceval se je na določbe 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno in vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ne glede na to, ali prosilec za to ima pravno korist ali ne. Nato pa je, sklicujoč se na odločitev Vrhovega sodišča RS (VSRS) X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, pojasnil, da so področni procesni predpisi specialni v razmerju do ZDIJZ in se zato ZDIJZ uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen s specialnimi zakoni. Iz tega je organ zaključil, da lahko zahtevane informacije pridobijo le osebe, ki izkazujejo upravičen interes s področno procesno zakonodajo. Vezano na okoliščine tega primera to pomeni, da so dokumenti iz kazenskih sodnih spisov dostopni le upravičenim osebam v skladu s specialnimi določbami Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Kar pomeni, da lahko v konkretni zadevi prosilec zahtevano dokumentacijo pridobi le v skladu in pod pogoji, kot jih določa ZKP in ne po določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč ureja režim dostopnosti do informacij javnega značaja na splošno (iz vseh področij), ZKP (128. člen) pa dostopnost informacij s točno določenega področja, to je kazenskih sodnih spisov, in ob tem, ne glede na splošne določbe ZDIJZ, zahteva, da prosilec izkaže opravičen interes. V skladu z ZKP se sme le vsakemu, ki ima opravičen interes, dovoliti pregled in prepis posameznih sodnih spisov. Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Pri tem mora prosilec opravičen interes zatrjevati in izkazati v vsakem konkretnem kazenskem sodnem spisu, da bi bilo njegovi zahtevi lahko ugodeno. Organ je zaključil, da prosilec zahteve ni podal na podlagi določb procesne zakonodaje (ZKP), temveč je sodne dokumente zahteval v skladu z določbami ZDIJZ, zato je njegovo zahtevo na podlagi določb ZDIJZ v celoti zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 3. 11. 2020 in nasprotoval izpodbijani odločbi ter vztrajal, da se njegova zahteva obravnava po določbah ZDIJZ.

Ker je prosilec pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je ta z dopisom, št. 092-125/2020/2 z dne 12. 11. 2020, dostopil organu, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP.

IP je dne 30. 11. 2020 prejel dopis organa, št. Su 558/20204 z dne 24. 11.  2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval fotokopije obrazložitev za izvedene hišne preiskave, ki jih je sodišče odredilo leta 2013 in 2018 na tam navedenih naslovih, vse v kontekstu sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Ips …

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Z vpogledom v prosilčevo zahtevo, IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do dokumentov oziroma podatkov, ki se nanašajo na točno določene naslove oz. podatke stalnega prebivališča prosilca in njegovega sina, ki sta na podlagi ostalih podatkov v zahtevi (navajanj, da gre za prosilca in njegovega sina in sklicevanj na sodbo …, izdano v njuni zadevi), določena, v smislu definicije osebnega podatka iz zgoraj citiranega člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo nanj osebno in na njegovega sina, torej na točno določeni fizični osebi, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov/podatkov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na točno določeni fizični osebi, torej nanj in na njegovega sina, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

V tem delu IP dodaja, da za odločitev v konkretni zadevi tudi ni pomembno, da je prosilec med drugim zahteval tudi podatke, ki se nanašajo nanj osebno, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo.

Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal oz. se ni opredeljeval niti do navedb organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da lahko, glede na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, sodbe in ostalo spisno dokumentacijo organa pridobijo le osebe, ki izkazujejo upravičen interes s področno procesno zakonodajo. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da je 13. 1. 20201 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku[1], ki se sicer začne uporabljati štiri mesece po njegovi uveljavitvi, vendar spreminja 128. člena ZKP, tako, da mu dodaja nov dvanajsti odstavek, ki določa, da lahko, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] ZKP-O, Ur. l .RS, št. 200/2020 z dne 29. 12. 2020.