prosilec - Direkcija RS za infrastrukturo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do fotokopij vseh dokumentov v zvezi s kakršnimikoli izplačili s strani organa točno določenima osebama. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ poleg pogodbe namesto razlastitve razpolaga tudi z drugimi dokumenti, ki se nanašajo na predmetno zadevo in, da je v konkretnem primeru treba razkriti vsebino vseh dokumentov,  iz katerih nedvomno izhaja poraba javnih sredstev, prav tako pa je potrebno razkriti tudi kdo je prejemnik javnih sredstev, saj navedeni podatki predstavlja izjemo, po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede varovanih osebnih podatkov je IP pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-274/2020/5

Datum: 3. 12. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 11. 2020, zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-58/2020/3 z dne 23. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 6. 11. 2020 zoper odločbo Direkcije RS za infrastrukturo št. 090-58/2020/3 z dne 23. 10. 2020, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

• obrazec pridobivanje nepremičnin 2009 št. pogodbe 2415-09/053645/0, pri čemer je dolžan prekriti davčno številko lastnika in TRR lastnika na prvi strani navedenega obrazca;
• obrazec Ministrstva za finance št. pogodbe 2415-09-053645, pri čemer je dolžan prekriti telefonsko številko uslužbenke organa, davčno številko izvajalca ter račun izvajalca na prvi strani navedenega obrazca;
• pogodbo namesto razlastitve št. 2415-09-053645/0 z dne 3. 7. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslov, davčno številko in EMŠO drugopogodbene stranke pod točko 2, naslov prebivališča obeh lastnic v prvi alineji 1. člena, TRR in podatek o banki odprtega računa v tretjem odstavku 4. člena, naslov in EMŠO drugopogodbene stranke v prvem odstavku 5. člena ter naslov in št. osebne izkaznice na zadnji strani (notarske overitve) navedene pogodbe;
• izvedeniško poročilo z dne 28. 3. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslov lastnic na prvi strani poročila ter datum rojstva in naslov lastnic na zadnji strani priloge list B pod podatki o lastnikih;
• potrdilo o namenski rabi zemljišča št. 3501-0004/2009-42-7 z dne 14. 1. 2009;
• obrazec pridobivanje nepremičnin 2009 št. pogodbe 2415-09/053644/0, pri čemer je dolžan prekriti davčno številko lastnika in TRR lastnika na prvi strani navedenega obrazca;
• obrazec Ministrstva za finance št. pogodbe 2415-09-053644, pri čemer je dolžan prekriti telefonsko številko uslužbenke organa, davčno številko izvajalca ter račun izvajalca na prvi strani navedenega obrazca;
• pogodba namesto razlastitve št. 2415-09-053644/0 z dne 3. 7. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslov, davčno številko in EMŠO drugopogodbene stranke pod točko 2, naslov prebivališča obeh lastnic v prvi alineji 1. člena, TRR in podatek o banki odprtega računa v tretjem odstavku 4. člena, naslov in EMŠO drugopogodbene stranke v prvem odstavku 5. člena ter naslov in št. osebne izkaznice na zadnji strani (notarske overitve) navedene pogodbe;

1. V preostalem delu se pritožba zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 16. 10. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje kopij vseh dokumentov, za obdobje zadnjih 10 let, v zvezi s kakršnimikoli izplačili s strani organa … oz. njunemu zastopniku in vseh dokumentov, ki so bili posredovani na organ s strani omenjenih.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-58/2020/3 z dne 23. 10. 2020, zaradi varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da razpolaga s pogodbo namesto razlastitve št. 2415-09-053645/0 z dne 3. 7. 2009, sklenjeno med organom in … ter pogodbo namesto razlastitve št. 2415-09-053644/0 z dne 3. 7. 2009, sklenjeno med organom in …. Organ je pojasnil, da sta bili navedeni pogodbi sklenjeni s fizičnima osebama, zato se v pogodbah nahajajo osebni podatki, ki jih je potrebno, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obravnavati kot varovane osebne podatke, katerih pa ni mogoče anonimizirati na način, da posameznik ne bi bil določljiv, saj je prosilec postavil zahtevo za točno določeni osebi, zato tudi delni dostop do omenjenih pogodb ni možen. Organ je še navedel, da je zaznal, da se osebni podatki na zahtevanih dokumentih nanašajo na umrle, kar pa ni bistveno vplivalo na odločitev v tej zadevi, ker je zahteva po varstvu osebnih podatkov v obeh primerih enaka.

Dne 6. 11. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-58/2020/3 z dne 23. 10. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu je organ zavrnil dostop do dveh dokumentov, zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec meni, da pri organu obstaja tudi še spremna dokumentacija, saj je zahteval dostop do vseh dokumentov v predmetni zadevi. Prosilec je pojasnil nastalo situacijo glede postavitve meje in posega v privatno zemljišče ob širitvi cestišča in izgradnji pločnika ob magistralni cesti Dravograd – Vič in navedel, da se do navedenega organ ni opredelil. Prosilec je še navedel, da so argumenti organa za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov brezpredmetni, saj je organ javna ustanova in kot taka dolžna delovati v javno dobro. Instrument zaščite osebnih podatkov in anonimnost preminulih oseb, je po mnenju prosilca v konkretni situaciji paradoksalno absurdna. Osebni podatki teh oseb ga niti ne zanimajo, niti ga ne zanima odškodnina. Zanima ga »modus operandi« organa v tem konkretnem primeru, saj bo z njim dodatno utemeljeval svojo pravico preko odvetniške pisarne.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-58/2020 z dne 11. 11. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-274/2020/2 z dne 19. 11. 2020, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel po elektronski pošti dne 26. 11. 2020, dopolnjen dne  27. 11. 2020. V njem je organ priložil celotno dokumentacijo s katero tozadevno razpolaga. V zvezi z zahtevanimi dokumenti, ki so bili posredovani na organ s strani … oz. njunega zastopnika, je organ pojasnil, da od navedenih oseb, niti od koga tretjega, ni prejel nobenih dokumentov (razen cenitvenega poročila). Tudi sicer v tovrstnih postopkih ni običajno, da bi nastali še kakšni drugi dokumenti, ali da bi kakšne druge dokumente prejeli od tretjih oseb, še posebej, če gre za situacijo, ko se stranka že na začetku strinja s sklenitvijo pogodbe namesto razlastitve. Organ je še navedel, da v takih primerih obišče stranko na njenem domu, ji obrazloži potrebo po pridobitvi zemljišč in predstavi vsebino pogodbe namesto razlastitve. Stranki sta se s sklenitvijo pogodbe v navedenem primeru strinjali, zato je bila pogodba sklenjena in overjena pri notarju. Na tej podlagi pa je bila nato izplačana odškodnina. Na podlagi navedenega v predmetni zadevi ni bil kreiran ali pridobljen noben drug dokument.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in ali je ravnal pravilno, ko je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 26. 11. 2020 in 27. 11. 2020, IP ugotavlja, da organ od navedenih oseb, niti od koga tretjega, ni prejel nobenih dokumentov, ki bi se nanašali na predmetno zadevo. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z nobenimi dokumenti, ki bi bili posredovani na organ s strani … in … oz. njunega zastopnika. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov, za obdobje zadnjih 10 let, v zvezi s kakršnimikoli izplačili, ki so bili posredovani na organ s strani …. in …. oz. njunega zastopnika, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Po pregledu posredovane dokumentacije, z dne 26. 11. 2020, IP nadalje ugotavlja, da zahtevi prosilca po vsebini ustrezajo naslednji dokumenti:

• obrazec pridobivanje nepremičnin 2009 št. pogodbe 2415-09/053645/0,

• obrazec Ministrstva za finance št. pogodbe 2415-09-053645,
• pogodba namesto razlastitve št. 2415-09-053645/0 z dne 3. 7. 2009,
• izvedeniško poročilo z dne 28. 3. 2009,
• potrdilo o namenski rabi zemljišča št. 3501-0004/2009-42-7 z dne 14. 1. 2009,
• obrazec pridobivanje nepremičnin 2009 št. pogodbe 2415-09/053644/0,
• obrazec Ministrstva za finance št. pogodbe 2415-09-053644,
• pogodba namesto razlastitve št. 2415-09-053644/0 z dne 3. 7. 2009.

IP je ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je v nadaljevanju, po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane izjeme od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je IP v najprej presojal, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Ime, priimek, podpis, datum rojstva, naslov prebivališča, EMŠO, davčna številka, TRR, podatek o banki odprtega računa in številka osebne izkaznice posameznika nedvomno predstavljajo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Po tretjem odstavek 6. člena ZDIJZ se prosilcu dostop do določenih podatkov dovoli, ne glede na izjeme od načela prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Med drugim se tako prosilcu (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače) vedno dostopni podatki o porabi javnih sredstev ter podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije. Ti podatki se torej že na podlagi zakona štejejo za javne in morajo biti zainteresiranim na njihovo zahtevo prosto dostopni. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da bi se dosegel namen, ki ga navedena določba zasleduje, tj. seznanitev javnosti o načinu razpolaganja s sredstvi, je v konkretnem primeru treba razkriti celotno vsebino zahtevanih dokumentov, iz katerih nedvomno izhaja poraba javnih sredstev, prav tako pa je potrebno razkriti tudi, kdo je prejemnik teh javnih sredstev.

Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), ki v tretjem odstavku 2. člena kot eno od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun, oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ. Za zagotavljanje transparentnosti delovanja organa, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti ali pravice.

Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da ime in priimek prejemnika javnih sredstev, kljub ugotovitvi, da gre za osebni podatek, ne predstavlja varovanega osebnega podatka, zato razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov in mora organ ta podatek posredovati prosilcu. Ob tem IP še opozarja na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi, št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, kjer je zapisalo: »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«.

Glede na predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da pa v obravnavanem primeru ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o naslovu prebivališča, datumu rojstva, EMŠO, davčni številki, številki osebne izkaznice, TRR in podatku o banki odprtega računa fizične osebe - lastnika zemljišč, katerih osebni podatki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, zato organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pri tem IP še pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse.

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje osebnih podatkov o naslovu prebivališča, datumu rojstva, EMŠO, davčni številki, številki osebne izkaznice, TRR in podatku o banki odprtega računa fizične osebe - lastnika zemljišč, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Ob pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da ti vsebujejo še druge osebne podatke, zato je IP po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Ob tem IP pripominja, da se v skladu s predpisi na področju varstva osebnih podatkov, kot osebni podatki lahko varujejo le podatki fizičnih oseb, ne pa tudi pravnih oseb. Prav tako ni mogoče šteti med varovane osebne podatke, osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, saj gre za javne podatke v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, s spremembami in dopolnitvami), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami). Glede na navedeno IP ni varoval imen in priimkov javnih uslužbencev organa, podatkov o sodnem izvedencu za gradbeno stroko, ki je izdelal izvedeniško poročilo, ime in priimek izvajalca organa, inženirja ter notarke, ki je overila podpisane pogodbe.

Ob pregledu zahtevanih dokumentov je IP še ugotovil, da se v obrazcih Ministrstva za finance št. pogodbe 2415-09-053644 in št. pogodbe 2415-09-053645 nahaja interna telefonska številka javne uslužbenke, ki je izpolnila navedena obrazca. Ker v konkretnem primeru ne gre za osebo, ki je pri organu določena za komuniciranje z javnostjo oz. prosilci, torej komunikacija preko interne telefonske linije ni obvezen sestavni del njenega delovnega razmerja, zato navedena telefonska številka ne predstavlja t.i. izjeme od izjem dostopa do informacij javnega značaja, kot jo določa 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da telefonska številka javne uslužbenke, ki je izpolnila obrazca Ministrstva za finance št. pogodbe 2415-09-053644 in št. pogodbe 2415-09-053645, v konkretnem primeru predstavlja varovan osebni podatek, ki po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato je treba navedeno telefonsko številko prekriti. 

Glede ostalih pritožbenih navedb IP še pojasnjuje, da jih ni podrobneje povzel in se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo pa je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dokumente, s katerim organ ne razpolaga, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 2. točka izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.