Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Lovska družina Radvanje

+ -
Datum: 12.01.2021
Številka: 090-260/2020
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Ali gre za zlorabo pravice

POVZETEK:

Organ je s sklicanjem na zlorabo zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do različnih dokumentov lovske družine. IP je v pritožbenem postopku presodil, da pogoji za zlorabo niso izpolnjeni, zato je odločal o dostopu do zahtevanih dokumentov. Pri tem je upošteval, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v okviru  izvajanja javnopravnih nalog, tj. javne službe oziroma javnega pooblastila po ZDLov-1. V tem delu je IP zahtevi prosilca ugodil in organu naložil posredovanje teh podatkov prosilcu, pri čemer je prekril varovane oseben podatke. V preostalem delu pa je IP pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-260/2020/13

Datum:   12. 1. 2020

                                                           

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, … (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 7. 2020, zoper odločbo Lovske družine Radvanje, Za gradom 29, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 01-LL/2020 z dne 20. 3. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 7. 2020 zoper odločbo Lovske družine Radvanje, št. 01-LL/2020 z dne 20. 3. 2020 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov oziroma njihovih delov:
  1. Letnega poročila Lovske družine Radvanje za lovsko leto 2018, (ki je priloga Zapisnika Občnega zbora LD Radvanje z dne 1. 3. 2019), in sicer naslednje dele:
  • naslov dokumenta,
  • iz vsebine (kazala): točke od 1 do 7, 9, 10, 10.2., 10.3., 10.4., 11, 13 in 14,
  • naslove in besedila točk od 1 do 7, pri čemer mora v tabeli »Povozi in ostali izredni odvzemi srnjadi« (na 19., 20 .in 21. strani dokumenta) prekriti podatke v stolpcih »uplenitelj član« in »opomba«, v tabeli na 40. strani dokumenta pa podatke v stolpcih »priimek »in »ime«,
  • naslov in besedilo točke 9, pri čemer mora na 44. strani dokumenta prekriti imena in priimka lovskih čuvajev,
  • naslove in besedila točk 10.2., 10.3. in 10.4.,
  • naslov točke 11 in v tabeli »Finančni načrt 2019«, na 50. strani dokumenta vrstici »Divjačina« in »Koncesija« in temu ustrezen podatek v stolpcu« PRIHODKI« oziroma v stolpcu »DOM LD«,
  • naslov točke 13 in besedilo obeh odstavkov na 55. strani dokumenta in edinega odstavka na 56. strani dokumenta,
  • naslov in celotno besedilo točke 14 in
  • na koncu dokumenta: kraj in datum ter osebne podatke starešine.
  1. Zapisnika rednega zbora lovcev organa z dne 3. 5. 2019, in sicer:
  • glavo dokumenta, naslov dokumenta, vključno s podatki o času in kraju sestanka,
  • iz Dnevnega reda: točke 8, 9, 10, 12 in 13 ter besedilo teh točk.
  1. Zapisnika zbora lovcev z dne 7. 6. 2019, in sicer:
  • glavo dokumenta, uvodni stavek s časom in krajem sestanka, navedbo naziva podpisnika ter zaključno navedba kraja in datuma ter
  • naslov in besedilo 2. točke besedila, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke oseb v 5. in 6. alineji ter ime in priimek lovca v zadnjem stavku tega besedila, ki se začne z »Informacija:…«.
  1. Evidence odstrela in izgub velike divjadi za leto 2018, in sicer:
  • podatke v vrsticah pod zaporedno številko 90 in 91, pri čemer mora prekriti podatke o fizičnih osebah pri stolpcih »Uplenitelj«, »Kupec« in »Opombe«;
  1. Evidence odvezama velike divjadi za leto 2018 v LD Radvanje, in sicer:
  • podatke v vrsticah pod zaporedno številko 90 in 91, pri čemer mora prekriti podatke o fizičnih osebah pri stolpcih »Uplenitelj«, »Preglednik« in »Kupec/Opomba«.
  1. Izpisa iz Lisjaka, pri čemer mora prekriti podatke (imena in priimke ter številke) o fizičnih osebah pri stolpcih »Naziv kupca«, »Uplenitelj član in uplenitelj gost« in »Opombe«;
  1. Talona uplenjene divjadi (Prepis kartona uplenjene divjadi iz Evidence lovske družine), pri čemer mora prekriti podatke (ime in priimek) o uplenitelju in podatke (ime, priimek, telefonsko številko in naslov) osebe, ki je na dokumentu navedena kot oseba, ki jamči za avtentičnost tega dokumenta.
  1. Dobavnice, št. 69 z dne 28. 12. 2018, pri čemer mora prekriti podatke (ime in priimek) prejemnika dobavnice in podpis izdajatelja dobavnice.
  1. Pravil LD Radvanje, ki so bila sprejeta na rednem zboru dne 25. 3. 2017, in sicer:
  • naslov dokumenta,
  •  prvi odstavek 6. člena,
  •  2., 9., 10., 11.,13., 14., 15., 16., 17., 18., 21., 24. in 25. alinejo drugega odstavka 6. člena,
  •  1., 2., 4., 6., 7., 9. in 11. alinejo prvega odstavka 7. člena,
  •  2. stavek drugega odstavka 9. člena in
  •  tretji odstavek 9. člena.
  1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke in glede preostalih zahtevanih dokumentov, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je 10. 12. 2019 pri organu vložil zahtevo po ZDIJZ in od organa v obliki fotokopij zahteval:

- zapisnik Občnega zbora LD Radvanje z dne 1. 3. 2019,

- zapisnik zbora lovcev z dne 3. 5. 2019,

- zapisnik zbora lovcev z dne 7. 6. 2019,

- poročilo strelskega referenta na zboru lovcev 3. 5. 2019, z navedbo tam navedenega člana,

- zapisnik zbora članov, kjer je bilo odločeno o graditvi strelišča,

- Evidenčna knjiga divjadi (zelena trdo vezana knjiga) za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018,

- izpis iz Lisjaka o odvzemu divjadi za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018 z vsemi podatki,

- Evidenčna knjiga velike divjadi – iz hladilnice – za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018,

- Taloni uplenjene divjadi za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2020,

- Dobavnice – izdajnica oddane živali za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2020,

- bančne izpiske za obdobje od 20. 12. 2018 do 31. 1. 2019,

- Pravila LD Radvanje veljavna v letu 2018,

- Pravila LD Radvanje veljavna v letu 2019,

- Disciplinski pravilnik LD Radvanje veljaven v letu 2018,

- Disciplinski pravilnik LD Radvanje veljaven v letu 2019 in

- celotna korespondenca v zvezi z registracijo Pravil LD Radvanje z Upravno enoto Maribor v letu 2019.

Organ je, po posredovanju IP v postopku molka[1], izdal odločbo, št. 01-LL/2020 z dne 20. 3. 2020, s katero je prosilčevo zahtevo z dne 10. 12. 2019 zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Navajal je, da gre za prosilčevo ponovno zahtevo, s katero je ta zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. V izreku odločbe je poudaril, da je v konkretnem primeru mogoče objektivno predvideti, da bi vsebinska obravnava zahteve prosilca, glede na naravo vsebovanih informacij (kompleksni in vsebinsko raznoliki dokumenti, katerih vsebino je treba presojati posamično in upoštevaje pravice tretjih oseb, na katere se nanašajo), ki terja temeljitost, do te mere ovirala delo organa, da nalog s svojega primarnega delovnega področja, to je upravljanje z loviščem in gospodarjenje z divjadjo, ne bi mogel več izvajati tako ustrezno, kot določa koncesijska pogodba in da je zahteva šikanoznega značaja. V obrazložitvi odločbe je navajal, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v tistem delu, ki se nanaša na naloge iz Zakona o divjadi in lovstvu[2] (v nadaljevanju ZDLov-1) in koncesijske pogodbe pri izvrševanju javne službe oziroma javnih pooblastil.

Dalje je ugotovil, da z določenimi dokumenti, ki izpolnjujejo pogoje za obstoj informacij javnega značaja organa, organ razpolaga v materializirani obliki. V zvezi s tem je ugotovil, da so naslednji dokumenti, oziroma njihovi deli, povezani z delovnim področjem organa na javnopravnem področju, z nalogami iz koncesijske pogodbe, in sicer v primeru vpogleda v dokumente, so to: Evidenčna knjiga divjadi (zelena trdo vezana knjiga) za leto 2018, Izpis iz Lisjaka o odvzemu divjadi 2018, Taloni uplenjene divjadi v letu 2018, Dobavnice – izdajnica oddane divjadi v letu 2018, bančni izpiski 2018 in prejeti računi 2018; v primeru posredovanja dokumentov v obliki fotokopij ali izpis v formatu A 4 pa: zapisnik občnega zbora LD Radvanje z dne 01.03.2019, zapisnik zbora lovcev 03.05.2019 in zapisnik zbora lovcev 07.06 2019. Glede dokumentov: Pogodba o vezavi sredstev na banki, Poročilo strelskega referenta na zboru lovcev 03.05.2019, pisna izjava člana NO o odstopu s funkcije člana NO LD Radvanje in zapisnik zbora članov, kjer je odločeno o graditvi strelišč, pa je organ ugotovil, da ne izpolnjujejo osnovnega pogoja informacijo javnega značaja, ker gre pri teh dokumentih za zapise o notranjem delovanju organizacije in drugih aktivnostih izven izvajanja javne službe oziroma javnih pooblastil. V nadaljevanju je organ navajal, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, saj imena in priimki posameznikov, v kombinaciji s podatkom o članstvu v organu ali funkciji (npr. tajnik, overitelj, zapisnikar, gospodar) pri organu ali drugi organizaciji, omogočajo določljivost posameznika. Ugotavlja, da so nevarovani osebni podatki le osebno ime in funkcija zakonitega zastopnika organa, v konkretnem primeru vsakokratnega starešine oziroma predsednika organa. To pomeni, da se prosilcu razkrije osebno ime vsakokratnega starešine, ne glede na to, v katerih dokumentih oziroma v katerem delu posameznega dokumenta se nahaja. Glede dela zahteve (izpisov prilivov na TRR in določenih računov) pa je organ ugotovil, da posamezni podatki kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog organa kot izvajalca javne službe s področja trajnega gospodarjenja z divjadjo v lovišču. Povedano drugače, v delu zahtevanih informacij je organ ugotovil konkretno povezavo med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog organa, v delu zahteve pa ne. Organ bi tako lahko vlogi prosilca v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil. V nadaljevanju odločbe je organ podal razloge za obstoj zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ je ugotovil, da namen prosilca ni dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ obremenil z delom in hkrati posegel predvsem v njegovo dostojanstvo. Iz vloge jasno izhaja zloraba pravice z nesorazmerno obremenitvijo organa, prosilec sledi lastnim neupravičenim interesom, nagajivosti in šikaniranju. Organ v nadaljevanju natančno in obširno pojasnjuje in povzema dogajanje v postopkih, ki jih je IP, v zvezi z vlogami prosilca,vodil v zadevah, 0900-116/2019, 0900-117/2019, 0900-58/2020 in 092-9/2020 in ugotavlja, da sama komunikacija prosilca z IP in organom kaže na njegov namen institucionalnega pritiska na organ in njegov nepošten namen, in sicer izsiljevanje in barantanje o uradnih zadevah v uradnih postopkih. To kaže na to, da je hotel prosilec čim bolj obremeniti organ z drugim delom, da bi se zoper njega ustavil disciplinski postopek. Med drugim navaja tudi, da je prosilcu v letih 2019 in 2020 nudil možnost vpogleda v vso dokumentacijo organa, vendar se prosilec ni odzival na nobene datume. S sklicevanjem na določbe 9. člena ZDIJZ zavrača prosilčeve navedbe iz dopisov, da bi mu moral vso zahtevano dokumentacijo priporočeno po pošti poslati starešina, in pojasnjuje, da je prosilec iz tega razloga napačno zavrnil prevzem dokumentov ter pojasnjuje, da je imela tam navedena oseba za prosilca pripravljenih 300 fotokopiranih strani zahtevane dokumentacije. V zvezi z zavrnitvijo zahteve zaradi zlorabe pravice je organ poudaril, da namen prosilca ni dostopati do informacij, da bi lahko izvrševal demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč ravno nasprotno – prosilec je s svojim namenom vložitve zahtev organ nesorazmerno obremenil z delom, hkrati posegel tudi v njegovo dostojanstvo, tako da bo s pridobljenimi informacijami izražal številne negativne vrednostne sodbe, žalitve, ustrahovanja, provokacije in lažne obdolžitve ter s tem navidezno uveljavljal pravico. Takšno ravnanje ne predstavlja ovire le za učinkovito delo organa na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. Organ je v nadaljevanju pojasnjeval prosilčeva sporna ravnanja, ko je deloval kot predsednik nadzornega odbora organa in kronološko opisal dogodke, ki so temu sledili in v zvezi s katerimi je prosilec tudi podajal svoje zahteve za dostop do dokumentov. Organ je še dodal, da v zvezi vloge prosilca obstaja konkretna nevarnost in utemeljen sum zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja ter s tem sum prekoračitve pravno dopustne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja tako, da bo ponovil že storjeno zlorabo informacij organa in s tem ponovno povzročil negativne vrednostne sodbe, žalitve, ustrahovanja, provokacije in lažne obdolžitve ter s tem navidezno uveljavljal pravico. Vloga prosilca je bila podana iz nečastnih nagibov s ciljem ustvarjanja nezdravih medsebojnih odnosov, oviranjem dela organa, preusmerjanjem pozornosti v konflikt. Glavni cilj vloge prosilca je škodovati organu in njegovim članom z izkrivljanjem resnice ter ustvarjanjem neugodnega vzdušja med člani. Poleg tega je organ njegove vloge označil za šikanozne in poudaril, da prosilec zlorablja državne institucije, v danem primeri IP, da bi izvajal pritisk na organ in mu s tem povzročal dodatne obremenitve in težave. Organ zaključi, da iz vsega navedenega izhaja, da je prosilec dne 20.06.2019 podal dve ločeni različni zahtevi in dne 10.12.2019 še posebej ponovno tretjo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Nadalje je organ ugotovil, da osnovni namen prosilca ni izvajanje demokratičnega nadzora po ZDIJZ, ampak diskreditacija, nagajanje, obremenjevanje in povzročanje moralne in materialne škode organu ter pridobitev brezplačnega gradiva, do katerega ima neomejen dostop kot član lovske družine, organa, vendar v tem primeru mora upravno administrativne stroške poplačati oziroma kriti sam. Prosilec prav tako odklanja vso dobronamerno pomoč v okviru lovske družine, ki mu je ponujena, vendar žal mu na podlagi ZDIJZ organ ne more pomagati, kot si on želi, ker organ omejujejo določbe ZDIJZ in določbe drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 6. 7. 2020, v kateri je navajal, da je izrek neutemeljen in poln »floskul,« ki niso konkretizirane in služijo samo za ustvarjanje še večjega »kaosa v tej pisariji«. Odločba je vsebinsko nerazumljiva in nepovezana ter tudi neutemeljena. Navaja, da je organ v preteklosti na isto zahtevo sicer že posredoval del zahtevane dokumentacije, vendar pomešane med sabo tako, da dejansko ni bila uporabna. Navaja, da organ z izpodbijano odločbo naklepno manipulira in izigrava predpise ter konkretne zahteve IP, ki so bile organu posredovane z upravnimi akti, npr. z dopisom IP z dne 8. 6. 2020, s katerim ga je ta pozval na predložitev dokazila, iz katerega bo razvidno, da je organ prosilcu, skladno z določbami ZDIJZ, posredovali vse zahtevane informacije javnega, pa jih je prosilec vrnil, kot to organ navaja v dopisu št. sl. 01/02-LL/2020 z dne 31. 3. 2020; oziroma če s tem dokazilom ne razpolaga, da odloči o prosilčevi zahtevi v skladu z ZDIJZ. Namesto tega je organ izdal odločbo, datirano z dne 20. 3. 2020, kar pomeni, da je bila napisana pred tem dopisom IP, zato se, po presoji prosilca, ne skladajo niti datumi izdane odločbe. Vztraja, da mu organ posreduje zahtevane kopije podatkov, ob upoštevanju zakonskih določil gleda varstva osebnih podatkov.

Ker je prosilec pritožbo vložil pri IP, jo je ta z dopisom, št. 092-62/2020/2 z dne 13. 7. 2020, odstopil organu, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP.

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, naj bi jo organ 26. 7. 2020, po elektronski pošti, odstopil v reševanje IP.

Ker IP te elektronske pošte ni prejel, je 25. 9. 2020 pri upravni inšpekciji vložil prijavo zoper organ, zaradi kršitev določb ZUP. V inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da je organ 26. 7. 2020 IP odstopil predmetno pritožbo, skupaj z dokumenti zadeve in da je IP ni prejel zaradi tehničnih težav.

IP je, glede na te ugotovitve in glede na podatke iz svojih spisov 0900-58/2020 in 092-62/2020 (UZ, št. 090-260/2020/3 z dne 8. 11. 2020), pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Z dopisom, št. 090-260/2020/4 z dne 4. 12. 2020, je IP organ pozval, na predložitev dokumentov, ki so bili predmet prosilčeve zahteve in glede katerih je zavezanec po ZDIJZ.

Organ je z dopisom, št. 01-02/2020-01 z dne 8. 12. 2020, IP posredoval zahtevane dokumente. Dne 31. 12. 2020 pa še Koncesijsko pogodbo, ki jo ima organ sklenjeno z Republiko Slovenijo, nato pa dne 5. 1. 2021 še tiste priloge zahtevanih zapisnikov, s katerimi organ razpolaga, to sta Letno poročilo Lovske družine Radvanje za lovsko leto 2018 in Poročilo nadzornega odbora organa za leto 2018, oba prilogi Zapisnika redne letne skupščine Lovske družine Radvanje z dne 1. 3. 2019.

K I. in II. točki izreka

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ je z izpodbijano odločbo prosilčevo zahtevo z dne 10. 12. 2019 zavrnil sklicujoč se na izjemo iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Sporno vprašanje v obravnavani zadevi je torej, ali je prosilec s svojo zahtevo z dne 10. 12. 2020, v povezavi s svoji prejšnjimi zahtevami in ravnanji, zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.

ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oziroma v javni interes.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel[3] in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno. O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi Upravno sodišče RS. Nazadnje v sodbi, št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017. Sodišče je v sodbi zapisalo, da je namen določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ prosilcu odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Kot izhaja že iz obrazložitve predloga ZDIJZ-C, ki je uzakonil tovrstno možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, so s tem mišljeni primeri, ko iz načina vlaganja zahtev izhaja, da namen prosilca ni (le) dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog. Sodišče je v konkretni sodbi izpostavilo še, da že iz besedila zakona izhaja, da predstavlja predmetna določba izjemo od splošnega dostopa, zato jo je treba razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ter upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Previdnost pri razlagi je potrebna še zlasti zato, ker predstavlja pravica dobiti informacijo javnega značaja z ustavo zagotovljeno pravico vsakogar, ki ima v zakonu utemeljen interes (drugi odstavek 39. člena Ustave). Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katere sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje. Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu na različne načine, npr. z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij, ipd. Takšna ravnanja, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom pravice dostopa. Tudi v sodbi z opr. št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013 je Upravno sodišče pojasnilo, da gre za zlorabo pravice v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da ogroža oziroma posega v pravico drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom tako, da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa, ki mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno v okviru ustave in zakonov, to pa ima vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.

Kot izhaja iz obeh navedenih sodb, je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. Tudi iz sodbe z opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007 izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja ne more predstavljati enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti.

Pri tem IP še posebej poudarja, da zlorabe pravice in šikanoznega značaja zahteve za dostop do informacij javnega značaja nikakor ni mogoče utemeljevati s predhodnimi dejanji in ravnanjem prosilca do organa, ampak je to presojo treba vezati na konkretno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in glede nje opraviti presojo kriterijev, ki so se razvili skozi zgoraj opisano prakso IP in upravno sodno prakso.

Iz navajanj organa v izpodbijani odločbi, ki so povzeta v uvodu obrazložitve te odločbe, izhaja, da je organ v izpodbijani odločbi poskušal utemeljiti šikanozni značaj zahteve in zlorabo pravice v smislu petega odstavka 5. člena ZDIJZ z argumenti, ki se nanašajo na postopanje in dogodke v zvezi s prosilcem in njegovim predhodnim odnosom do organa in nimajo neposredne zveze s samo zahtevo. Poleg tega je organ kot enega od ključnih razlogov za utemeljitev zlorabe videl tudi v tem, da je prosilčeva zahteva z dne 10. 12. 2019, ponovna zahteva za dostop do dokumentov, ki naj bi jih že zahteval z zahtevo z dne 20. 6. 2020 in mu jih je bil organ pripravljen posredovati, vendar je prosilec to zavrnil. Prosilec je te navedbe v pritožbi deloma potrdil, ko je navajal, da naj bi mu organ sicer posredoval del zahtevane dokumentacije, vendar med seboj pomešane in dejansko neuporabne. V zahtevi z dne 10. 12. 2019 je v tabeli »A«navedel dokumente, ki jih je zahteval z zahtevo dne 20. 6. 2019 in ob tem v tabeli označil tudi dokumente, ki naj bi bili odposlani od organa, pri tem pa je tudi označil, ali so vsebovali podpis in žig. Dalje je navajal, da se je organ izogibal posredovanju dokumentov, po intervenciji IP pa je te posredoval v okrnjeni obliki, pomanjkljive v bistvenih sestavinah, brez podpisov, zapisnikarjev, pripravljavcev gradiva, podpisa pooblaščene osebe, žiga, posamezne dokumente je tudi naknadno priredil. Ker ti dokumenti ne predstavljajo končnega dokumenta, večina listin nima uporabne vrednosti, zato je ponovno vložil delno spremenjeno zahtevo, in v tabeli »B« zahteval dokumente, ki so predmet obravnavanega postopka. Prosilec je nato v zahtevi določno navajal, kako naj organ posamezne dokumente označi, kaj in kam naj napiše v spremnem dopisu ter pojasnil, kakšni dokumenti zanj niso ustrezni, saj lahko predstavljajo le »delovne osnutke« dokumenta, ki pa niso predmet zahteve, saj se ta glasi na že izdelane dokumente.

Glede na takšne pritožbene navedbe in navedbe v zahtevi z dne 10. 12. 2019 na eni strani in razloge organa v izpodbijani odločbi na drugi, je IP, zaradi razjasnitve dejanskega stanja in presoje zlorabe pravice do dostopa do informacij javnega značaja ,vpogledal v spise 0900-116/2019, 0900-117/2019 in 0900-58/2020, ki jih je vodil v zvezi s prosilčevimi zahtevami, ki se navezujejo na obravnavano zahtevo (UZ, št. 090-260/2020/6 z dne 23. 12. 2020). Ugotovil je, da je IP zadevi 0900-116/2019 in 0900-117/2019 vodil v zvezi s prosilčevima pritožbama zaradi molka organa v zvezi z njegovo zahtevo z dne 20. 6. 2019 (vsaka od pritožb se nanaša na del dokumentov iz zahteve z dne 20. 6. 2019). Obe zadevi sta bili zaključeni, ker je organ v zvezi s prosilčevo zahtevo z dne 20. 6. 2019 izdal odločbo, št. 01-LL/2019 z dne 30. 8. 2019, s katero je prosilčevo zahtevo z dne 20. 6. 2019 zavrnil zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Zoper navedeno odločbo IP ni obravnaval pritožbe, ker je upravni inšpektor v postopku na pobudo IP ugotovil, da prosilčevega vloge z dne 3. 9. 2019 ni mogoče obravnavati kot pritožbe zoper odločbo z dne 30. 8. 2019, saj nima vseh sestavin (dokument knjižen pod 0900-116/2019/18). Pri vpogledu v spis 0900-58/2020 je IP ugotovil, da je IP 6. 4. 2020 od organa prejel odgovor na poziv zaradi molka, iz katerega izhaja, da prosilec zavrača zahtevano dokumentacijo«, kar organ dokazuje s prosilčevo izjavo, iz katere izhaja, da je organu vrnil »papirje«, ki mu jih je dal. Organ je IP obvestil, da je zaradi te izjave zadevo zaključil. O tem je IP obvestil prosilca (dokument 0900-58/2020/7 z dne 1. 6. 2020) in ga pozval, naj pojasni, ali držijo navedbe organa, da mu je poslal vso zahtevano dokumentacijo, on pa jo organu vrnili in ali vztraja pri pritožbi zaradi molka ter v katerem delu. Prosilec je vztrajal pri pritožbi in navajal, da organ o njegovi zahtevi z dne 10. 12. 2019 še ni odločil z odločbo, niti mu ni omogočili dostopa zahtevanih informacij javnega značaja. Pojasnil je, da mu je organ poslal neuporabno gradivo, oziroma da mu je DH prinesel neko »zlepljeno kopijo 2 lista formata A4«, glede katere je prosilec menil, da mu je bila izročena pomotoma. (0900-58/2020/ z dne 5. 6. 2020). IP je nato organ pozval (0900-58/2020/9 z dne 8. 6. 2020), da mu pošlje dokazilo, iz katerega bo razvidno, da je prosilcu, skladno z določbami ZDIJZ, posredoval vse zahtevane informacije javnega značaja (npr. dokazilo o vročitvi vseh zahtevanih dokumentov prosilcu), in sicer skupaj s seznamom ali fotokopijami vseh dokumentov, ki jih je prosilcu posredovala oseba, ki je pri organu pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, pa jih je vrnil, kot navaja organ v dopisu št. sl. 01/02-LL/2020 z dne 31. 3. 2020; sicer pa, da izda odločbo po ZDIJZ ali pa prosilcu posreduje zahtevane dokumente. IP je nato 1. 7. 2020 od organa prejel obvestilo, da so prosilcu izdali izpodbijano odločbo, ki je bila priložena dopisu, skupaj z dokazilom o njeni vročitvi prosilcu.

Glede na vse navedeno IP najprej pojasnjuje, da so prosilčeve ocene o uporabni vrednosti dokumentov in njegova navodila organu v zahtevi, na kakšen način oziroma s kakšno vsebino naj mu jih posreduje, za postopek dostopa do informacij javnega značaja neupoštevne. Pri tem IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in sicer v obliki s katero razpolagajo in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, da bi zadostili zahtevi prosilca. Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Kar pomeni, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja odloča o dostopu do takšnih dokumentov, s katerimi organ že razpolaga, morebitna uporabna vrednost za prosilca pa ni predmet tega postopka. Prav tako organ ni dolžan za potrebe postopka po ZDIJZ dokumentov opremljati z datumi, številkami, žigi in podpisi, na način, kot je to predlagal prosilec, če ti dokumenti tudi sicer tega ne vsebujejo. Zato so te navedbe prosilca neupoštevne.

Vendar, na drugi strani IP ugotavlja, da organ na poziv IP, št. 0900-58/2020/9 z dne 8. 6. 2020 ni posredoval dokazila, iz katerega bi bilo razvidno, da je prosilcu skladno z določbami ZDIJZ posredoval vse zahtevane informacije javnega značaja, pa jih je ta vrnil, na kar opozarja tudi prosilec v pritožbi. Organ torej ni uspel izkazati, ali in katere dokumente, je prosilcu posredoval, pa jih ta ni hotel prevzeti. Kar pomeni , da ni uspel izkazati temeljnega dejstva, na katerega opira svojo odločitev v zvezi zavrnitvijo prosilčeve zahteve zaradi zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako organ ni z ničemer pojasnil, zakaj bi konkretna zahteva sama po sebi imela šikanozni značaj, oziroma bi pomenila zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem IP poudarja, da z navajanjem in povzemanjem postopkov, ki so se zoper prosilca vodili v zvezi z njegovim članstvom v organu, organ ne more uspešno utemeljevati zlorabe pravice. Ta presoja se namreč nanaša na obseg konkretne zahteve, ki pa je organ ni napravil, ampak se je skliceval na predhodna ravnanja prosilca v drugih postopkih.

Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru po oceni IP tudi ni popolno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da bi vsebinska obravnava predmetne zahteve prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Objektivno torej ni mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahteve do te mere ovirala delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Kot je IP navedel že večkrat v svojih odločbah, večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ bi se moral natančneje opredeliti glede količine zahtevane dokumentacije. Brez tega podatka namreč ni mogoče presojati nadaljnjih kriterijev, ki se nanašajo na dejansko obremenitev organa, ki bi bila posledica vsebinske obravnave zahteve. Kot je IP pojasnil že zgoraj, pa organ prav tako ni izkazal, da bi prosilec vse podatke že pridobil od njega po ZDIJZ in tako neutemeljeno ponavljal zahtevo.

Glede na navedeno je IP presodil, da je organ s tem, ko je prosilčevo zahtevo z dne 10. 12. 2019 v celoti zavrnil s sklicevanjem na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ napačno uporabil materialno pravo, saj ni uspel izkazati kriterijev, ki jih za zlorabo pravice predvideva ta zakonska določba. Glede na navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo kot sledi.

Informacije javnega značaja

IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi član lovske družine, ki je bil z določenimi podatki seznanjen kot član lovske družine, in prav tako član lovske družine v postopku po ZDIJZ nima več pravic pri seznanitvi s podatki in dokumenti organa kot katerakoli druga fizična ali pravna oseba, kar pravilno navajal tudi organ v izpodbijani odločbi.

Organ je sicer, kljub temu, da je prosilčevo zahtevo zavrnil zaradi zlorabe pravice, v izpodbijani odločbi podal tudi razloge glede tega, v kakšnem obsegu je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in pavšalno navajal, da nekateri zahtevani dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke v smislu izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je z zahtevo z dne 10. 12. 2020 zahteval dostop do 15 dokumentov, ki so določno našteti v prvem odstavku obrazložitve te odločbe. Ob tem je IP ugotovil, da dokument pod zaporedno št. 1 iz prosilčeve zahteve (Zapisnik redne letne skupščine Lovske družine Radvanje z dne 1. 3. 2019) vsebuje še dve prilogi, to sta: Letno poročilo Lovske družine Radvanje za lovsko leto 2018 in Poročilo nadzornega odbora organa za leto 2018. Glede morebitnih prilog ostalih dveh zahtevanih zapisnikov (2. in 3. točka prosilčeve zahteve) je organ v dopisu z dne 5. 1. 2021 IP pojasnil, da te ne obstajajo, oziroma so bile podane ustno. IP ni našel razlogov, da glede tega organu ne bi verjel, saj mu je ta ob pozivu posredoval vso dokumentacijo, prosilec pa v svoji zahtevi tudi ni navajal nasprotno.

Ob navedenem procesnem izhodišču je moral IP ugotavljati:

1.  ali oziroma kateri deli zahtevanih dokumentov spadajo v področje izvrševanja javne službe in/ali javnih pooblastil in s tem povezano vprašanje, ali je organ glede konkretnega zahtevanega dokumenta sploh zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, oziroma, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. in 4. členu ZDIJZ in

2.  ali oziroma glede katerih delov zahtevanih dokumentov so morebiti podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavni zadevi je bilo treba najprej ugotoviti, kateri od zahtevanih dokumentov predstavljajo informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ. Organ je namreč zavezanec po ZDIJZ le v okviru izvajanja javne službe in javnih pooblastil, kar je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijani odločbi, ko je navajal, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v tistem delu, ki se nanaša na njegove naloge iz ZDLov-1 in koncesijske pogodbe pri izvrševanju javne službe oziroma javnih pooblastil.

Organ je pravna oseba zasebnega prava, saj gre za društvo, ki je ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDru-1). To jasno izhaja iz prvega odstavka 65. člena ZDLov-1 ter seznama lovskih družin, upravljavk lovišč[4], ki je objavljen na spletni strani Lovske zveze Slovenije. Lovska družina (društvo), kot pravna oseba zasebnega prava je lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 1. člena ZDIJZ, če izvaja javno službo ali/in javno pooblastilo, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje te dejavnosti.

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja[5], iz katerega izhaja, da je organ vpisan v register na dveh pravnih podlagah, in sicer:

  • kot nosilec javnega pooblastila na podlagi ZDLov-1, in
  • kot izvajalec javne službe na podlagi Koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Radvanje št. 014-134/2009/1 (veljavnost: 19. 6. 2009 – 19. 6. 2029).

V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila in izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do delovnega področja organa v okviru izvajanja javnih pooblastil oziroma javne službe, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.

ZDLov-1 ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja (prvi odstavek 1. člena). Z divjadjo upravlja Republika Slovenija, trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija, pod pogoji določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico (tretji odstavek 1. člena ZDLov-1). Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju Zavod), nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo pa so upravljavci lovišč in upravljavci lovišč s posebnim namenom (četrti in peti odstavek 4. člena ZDLov-1). Nadalje iz ZDLov-1 izhaja, da so kot javna služba za področje divjadi s tem zakonom določene dejavnosti, ki se v javnem interesu izvajajo zaradi ohranitve in varstva divjadi in njihovega življenjskega okolja ter se zagotavljajo s sonaravnim upravljanjem in usmerjanjem razvoja medsebojnih odnosov populacij divjadi ter njihovega okolja (prvi odstavek 18. člena ZDLov-1). Za javno službo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje javne gozdarske službe, in določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, kolikor ta ali drug zakon ne določata drugače (drugi odstavek 18. člena). Dejavnosti javne službe iz 19. člena ZDLov-1 opravlja Zavod, posamezne naloge pa opravljajo lovske organizacije. V prvem odstavku 21. člena ZDLov-1 (naloge lovskih organizacij[6]) so podrobneje naštete naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki jih opravljajo upravljavci lovišč (t.j. lovske družine) in lovišč s posebnim namenom pod pogoji javne službe (torej kot javno službo, opomba IP). Te so:

  1. izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
  2. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
  3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
  4. vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
  5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
  6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
  7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
  8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
  9. skrb za usposabljanje lovcev;
  10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
  11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
  12. sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
  13. izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
  14. izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
  15. poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.

Skladno z 22. členom ZDLov.1 upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom opravljajo kot javno pooblastilo naloge iz 3. in 11. točke prvega odstavka 21. člena ZDLov-1, te so:

  • sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
  • izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba.

Nadalje ZDLov-1 v drugem odstavku 24. člena določa, da z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine, pri čemer se za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču podeli koncesija in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa. Koncedent je Republika Slovenije, pri čemer njene funkcije v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja Vlada, koncesionar pa je lovska družina, ki trajnostno gospodari z divjadjo (prvi in drugi odstavek 25. člena ZDLov-1) in za katero zakon ne predpisuje posebnih pogojev, razen glede organizacijskega statusa ter omejitev pri včlanjevanju novih članov (65. člen ZDLov-1). Koncesija se podeli za določen čas, vendar najmanj za 20 let, koncesionar ne more oddati lovišča v najem ali podnajem, lahko pa tretjim osebam odda izvedbo posameznih ukrepov in nalog (tretji in četrti odstavek 25. člena ZDLov-1). Podlaga za podelitev koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču je koncesijski akt, ki ga izda Vlada (prvi odstavek 26.a člena ZDLov-1).

Pri upravljanju z divjadjo gre torej za podelitev (prenos) lovske pravice oziroma za razmerje med državo kot dajalcem koncesije (lovske pravice) in lovsko družino, kateri država podeli lovišče v upravljanje (lovsko pravico), ki je sicer po naravi stvari pridržana državi (tretji odstavek 1. člena ZDLov-1).

Vlada RS je na podlagi ZDLov-1 izdala koncesijski akt – Uredbo o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 100/08). Ta določa, da se medsebojna razmerja med koncendentom in koncesionarjem podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo, ki mora poleg vsebin, ki jih določa zakon, vsebovati še natančen opis meje lovišča, javni pooblastili koncesionarja, pogoje in način prenehanja koncesije (16. člen).

V obravnavanem primeru je bila z organom sklenjena Koncesijska pogodba za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Radvanje št. 014-134/2009/1 (v nadaljevanju: Koncesijska pogodba). Ta v 7. členu določa dejavnosti javne službe s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo enako, kot so določene v predhodno navedenem prvem odstavku 21. člena ZDLov-1. Izvajanje ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanja poginule divjadi v veterinarski pregled ter izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba, pa opravlja organ kot javno pooblastilo, v skladu z ZDLov-1 (5. člen Koncesijske pogodbe). Višino koncesijske dajatve in osnovo za izračun pa določa v členu 8. Koncesionar mora pri beleženju poslovnih dogodkov na podlagi 12. člena Koncesijske pogodbe ločeno prikazovati postavke brez DDV-ja:

  • prihodke od prodane divjačine določene vrst uplenjene divjadi,
  • prihodke od lovnega turizma za določene vrste divjadi, pridobljene s storitvami od lova domačih in tujih lovskih gostov (prihodki pridobljeni s prodajo trofej uplenjene divjadi, odstrelne pristojbine, dnevne lovne pristojbine, odškodnine zaradi morebitne zastrelitve).

Glede poročanja pa drugi odstavek 16. člena Koncesijske pogodbe določa, da mora do 31. januarja tekočega leta:

  • poročati koncedentu z letnim poročilom o izvajanju koncesije (vsebuje podatke o iskanjih obstreljene ali ranjene divjadi in podatke o odškodninskih zahtevkih, plačilih in poravnavah škod, povzročenih od divjadi na lovnih površinah v preteklem letu), ali
  • zagotoviti, da bodo podatki iz letnega poročila razvidni v elektronski obliki.

Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog. IP je upoštevaje navedeno tako ugotovil, da se posamezni podatki v dokumentih oziroma posamezni dokumenti, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru, nanašajo na področja, na katerih je organ zavezan za posredovanje informacij javnega značaja kot izvajalec javne službe oziroma javnega pooblastila s področja trajnega gospodarjenja z divjadjo v lovišču Radvanje, posamezni podatki v zahtevanih dokumentih pa ne.

V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 (stran 4) in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo.

Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog, oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij. Za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno.

Upoštevaje vse navedeno se je IP v nadaljevanju opredelil do posameznih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca v tem postopku.

Pri tem je v zvezi z dokumenti:

  • zapisnik zbora članov, kjer je bilo odločeno o graditvi strelišča,
  • bančni izpiski za obdobje od 20. 12. 2018 do 31. 1. 2019,
  • Disciplinski pravilnik LD Radvanje veljaven v letu 2018,
  • Disciplinski pravilnik LD Radvanje veljaven v letu 2019 in
  • celotna korespondenca v zvezi z registracijo Pravil LD Radvanje z Upravno enoto Maribor v letu 2019,

IP presodil, da ti že prvi pogled (prima facie) ne morejo vsebovati podatkov, ki bi se neposredno nanašali na izvajanje javne službe ali javnega pooblastila, saj jih ni moč neposredno povezati z nalogami , ki jih s tem v zvezi organ izvaja, na podlagi ZDLov-1 in Koncesijske pogodbe. Zato je IP zahtevo prosilca za dostop do teh dokumentov zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.

V nadaljevanju je IP glede preostalih devet dokumentov, ki so bili predmet prosilčeve zahteve, presojal, ali izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaj in če, ali so v celoti ali vsaj deloma prosto dostopni. Pri tem IP pojasnjuje, da skladno s prasko IP, potrjeno s strani Upravnega sodišča (sodba I U 1176/2010), iz materialno-pravnega vidika restriktivna razlaga in uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja pomeni, da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument. Pri tem glede teh dokumentov ni sporno, da organ z njimi razpolaga in da se nahajajo v materializirani obliki, ugotoviti pa je bilo treba, ali izvirajo iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ in če izvirajo, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa iz 5. a in 6. člena ZDIJZ.

  1. Zapisnik Občnega zbora LD Radvanje z dne 1. 3. 2019

Po pregledu vsebine zapisnika Občnega zbora LD Radvanje z dne 1. 3. 2019 je IP ugotovil, da sam zapisnik ne vsebuje podatkov, ki bi se nanašali na izvajanje javne službe ali javnega pooblastila, zato je IP zahtevo prosilca za dostop do navedenega zapisnika zavrnil.

Dalje je IP z vpogledom v navedeni zapisnik ugotovil, da ta vsebuje tudi prilogi: Poročilo nadzornega odbora organa za leto 2018 in Letno poročilo Lovske družine Radvanje za lovsko leto 2018, ki sta sestavna dela zapisnika in ki mu jih je organ posredoval po pozivu, zato je IP odločal tudi o dostopu do teh prilog.

V zvezi s Poročilom Nadzornega odbora organa za leto 2018 je IP ugotovil, da ta ne vsebuje podatkov, ki bi se nanašali na izvajanje javne službe ali javnega pooblastila, zato je IP zahtevo prosilca za dostop do tega dokumenta zavrnil.

Druga priloga Zapisnika Občnega zbora LD Radvanje z dne 1. 3. 2019 je Letno poročilo Lovske družine Radvanje za lovsko leto 2018. Glede tega je IP najprej preveril, ali je objavljeno na spletnih straneh organa, oziroma kje drugje na svetovnem spletu in ugotovil, da ni. IP je zato z vpogledom v navedeno poročilo ugotovil, da so z delovnim področjem organa na javnopravnem področju, tj. z nalogami iz 5. in 7. člena Koncesijske pogodbe, povezani naslednji deli tega dokumenta:

  • točke od 1. do 7., ki se nanašajo na naloge, ki jih organ izvaja kot javno službo s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo),
  • točka 9, ki se nanaša na lovsko čuvajsko službo ( 11. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1 oziroma 11. točka 7. člena Koncesijske pogodbe),
  • točke 10.2., 10.3. in 10.4. ki se nanašajo na dela v življenjskem okolju divjadi (postavitev lovskih objektov[7]) . Na podlagi 39. člena ZDLov-1 to predstavlja dejavnost, ki so jo lovske organizacije (torej tudi organ kot lovska družina) dolžne izvajati v skladu z načrti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, katerih del so tudi načrtovani ukrepi za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepi za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad, katerih izvajanje se, na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDLov-1, opravlja pod pogoji javne službe (1. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1 oziroma 1. točka 7. člena Koncesijske pogodbe),
  • točka 11, ki se nanaša na finančno poslovanje organa, samo v delu, ki se nanaša na podatke v zvezi z upravljanjem z divjadjo (prihodki) in koncesijo,
  • točka 13, ki se nanaša na članstvo v organu, vendar le v delu, ki se nanaša na skrb za usposabljanje lovcev, ki je ena od nalog, ki jo organ izvaja kot javno služno (9. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1 in 9. točka 7. člena Koncesijske pogodbe).
  • točka 14, ki se nanaša na izvajanje koncesije.

IP je ob tem po uradni dolžnosti ugotavljal obstoj izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Ugotovil je, da so v delih besedila letnega poročila, katerih dostop je dovolil, navedena imena in priimki fizičnih oseb, ki, razen imena in priimka starešine, predstavljajo izjemo od prostega dostopa na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (t.i. varovani osebni podatki).

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v zasebni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Če torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo. Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podana nobena od zgoraj navedenih pravnih podlag, po kateri bi bilo posredovanje predmetnih osebnih podatkov fizičnih oseb zakonito. Navedeno ne velja le za posredovanje imena in priimka starešine, ki je zakoniti zastopnik organa. Osebno ime zakonitega zastopnika organa (lovske družine, ki je organizirana kot društvo) ni varovan osebni podatek, saj gre za podatek, katerega vpis v register društev je obvezen (tretji odstavek 46. člena ZDru-1), na podlagi drugega odstavka 50. člena ZDru-1 pa tudi javen. IP je vpogledal v centralni register društev (http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/dr/index.faces) in ugotovil, da je starešina vpisan vanj kot zastopnik organa. Ime in priimek starešine zato ni izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ostale osebne podatke fizičnih oseb v delih obravnavanega dokumenta, pa mora organ prekriti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V izogib ponavljanju se IP glede utemeljitve zavrnitve dostopa do varovanih osebnih podatkov, obstoj katerih bo IP ugotovil v nadaljevanju te obrazložitve, sklicuje na obrazložitev v tej točki obrazložitve.

  1. Zapisnik rednega zbora lovcev organa z dne 3. 5. 2019

Po pregledu vsebine tega zapisnika je IP ugotovil, da je treba šteti v okvir izvajanja javnopravnih nalog, tj. javne službe oziroma javnega pooblastila, naslednje dele dokumenta:

  • točke 8 ,9, 10, 12 in 13 Dnevnega reda in njihova vsebina, in sicer:
  • besedili k točkama 8 in 9, se nanašata na upravljanje z loviščem (organ je upravljavec lovišča Radvanje) in usmeritve glede tega, ter na gospodarjenje z divjadjo in usmeritve za lovno sezono, kar organ izvaja v okviru podeljene koncesije, v skladu z načrti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, katerih del so tudi načrtovani ukrepi za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepi za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad, katerih izvajanje se, na podlagi, prvega odstavka 21. člena ZDLov-1, opravlja pod pogoji javne službe (izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad, 1. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1);
  • besedilo k točki 10, ki se nanaša na odstrel, pogoje za odstrel in prodajo divjačine, kar organ izvaja skladno 2. točko prvega odstavka 21. člena ZDLov-1 v okviru izvajanja načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajana odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
  • besedilo k točki 12, se nanaša na lovsko čuvajsko službo, ki se na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDLov-1 in 2. člena Pravilnika o organizaciji lovsko-čuvajske službe, o vsebini in pogojih za opravljanje izpita za lovskega čuvaja ter obliki izkaznice in službenega znaka (Uradni list RS, št. 120/05 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Pravilnik o organizaciji lovsko-čuvajske službe) opravlja pod pogoji javne službe (v nadaljevanju obrazložitve te odločbe: izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba, 11. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1);
  • besedilo k točki 13, ki se nanaša na pregledniško službo in zbiralnico divjačine, kar organ izvaja v skladu z nalogami za trajnostno gospodarjenje z divjadjo iz 3. , 4., 7. in 9. točke prvega odstavka 21. člena ZDLov-1 pod pogoji javne službe in v skladu s Pravilnikom o načinu usposabljanja lovcev za prvi pregled uplenjene divjadi (Uradni list RS, št. 94/07) .
  1. Zapisnik zbora lovcev z dne 7. 6. 2019

Po pregledu vsebine tega zapisnika je IP ugotovil, da je treba šteti v okvir izvajanja javnopravnih nalog, tj. javne službe oziroma javnega pooblastila, naslednje dele dokumenta:

  • točka 2, ki se nanaša na upravljanje z loviščem in gospodarjenje z divjadjo.

Pri tem mora organ prekriti osebne podatke fizičnih oseb (lovcev), ki se pojavljajo v tem delu besedila, iz razlogov, ki jih je IP pojasnil že zgoraj.

Ob tem pa IP še pojasnjuje, da je prosilec upravičen tudi do seznanitve s t.i. generalijami ali okvirom zapisnikov oziroma njihovih prilog. Okvir zapisnikov obsega naslednje elemente: glava dokumenta, naslov dokumenta, uvodni stavek o času in kraju sestanka, žig, navedbo podpisnika (naziv) ter zaključno navedba kraja in datuma, če jih posamezni dokument seveda vsebuje. Ti zapisi predstavljajo integralni del vsebine posameznega zapisnika oziroma skupaj z odobrenimi zapisi predstavljajo notranje povezano celoto. Vendar ob tem IP poudarja, da organ, za potrebe postopka po ZDIJZ, teh dokumentov ni dolžan opremljati z datumi, številkami, žigi in podpisi, na način, kot je to predlagal prosilec, če ti dokumenti tudi sicer tega ne vsebujejo. Nasprotne prosilčeve navedbe tekom postopka so tako neupoštevne in jih je organ v izpodbijani odločbi pravilno ocenil kot neutemeljene.  

  1. Poročilo strelskega referenta na zboru lovcev 3. 5. 2019

V zvezi s tem delom prosilčeve zahteve je organ predložil dokument: Zapisnik o prestrelitvi lovskih pišk na poligonu »Poštela« za lovsko sezono 2019. Navedeni dokument po mnenju IP ne kaže na konkretno povezavo med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog organa, zato je IP dostop do teh podatkov zavrnil, upoštevaje predhodno obrazložitev izvajanja javne službe. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen. Tudi v tem delu ni mogoče ugotoviti, da bi ti podatki neposredno vplivali ali bi lahko vplivali na opravljanje javne službe oziroma na koncesijsko razmerje.

  1. Evidenčna knjiga divjadi (zelena trdo vezana knjiga) za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018

V zvezi s tem delom zahteve je organ IP predložil Evidenco odstrela in izgub velike divjadi za leto 2018. Gre za evidenco, ki obsega, poleg zaporedne številke, še podatke o vrsti divjadi, spolu in starosti divjadi, datumu, uri, kraju in vzroku odstrela/izg., geokoordinatah, masi (biološka in transportna), masi rogovju, oceni trofeje, št. napotnice, uplenitelju, kupcu in opombe.

Kot izhaja že iz 21. člena ZDLov-1, je ena izmed nalog lovskih organizacij, torej tudi organa, vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi. Slednje izhaja tudi iz Koncesijske pogodbe. Konkretneje je evidenca urejena s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju[8], katerega priloga 1 je Evidenčna knjiga o odstrelu in izgubah oziroma oblika in vsebina le-te.

Posamezni podatki po mnenju IP tako sodijo v okvir izvajanja javne službe, razen podatki o upleniteljih in kupcih. Ker je torej organ kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ zavezan v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa po mnenju IP ne sodijo informacije o upleniteljih in kupcih, je IP posledično zaključil, da pri teh informacijah ne gre za informacije javnega značaja, zato je dostop do teh podatkov zavrnil.

Poleg tega IP ugotavlja, da je prosilec podatke iz te evidence zahteval samo za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018, zato obsegu prosilčeve zahteve ustrezajo le podatki pod zaporednima številkama 90 in 91.

  1. Evidenčna knjiga velike divjadi – iz hladilnice – za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018

V zvezi s tem delom zahteve je organ IP predložil Evidenco odvezama velike divjadi za leto 2018 v LD Radvanje. Gre za evidenco, ki je po vsebini podobna zgornji evidenci in obsega, poleg zaporedne številke, še podatke o vrsti divjadi, spolu, starosti, datumu, uri, vrsti in kraju odvzema, geokordinatah, masi (biološka in transportna), masi rogovju, oceni talona, uplenitelju, pregledniku, kupcu, znesku in datumu plačila.

Upoštevajoč zgornje navedbe IP meni, da posamezni podatki iz te evidence sodijo v okvir izvajanja javne službe, razen podatkov o upleniteljih in kupcih, ki ne kažejo na konkretno povezavo med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog organa, zato ne gre za informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ. Osebni podatki o pregledniku (ime in priimek), pa predstavljajo varovane osebne podatke, za katere po presoji IP ne obstaja zakonita pravna podlaga za razkritje, zato je IP naložil organu prekritje tudi teh podatkov.

Poleg tega IP ugotavlja, da je prosilec tudi podatke iz te evidence zahteval samo za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018, zato obsegu prosilčeve zahteve ustrezajo le podatki pod zaporednima številkama 90 in 91.

  1. Izpis iz Lisjaka o odvzemu divjadi za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2018

V zvezi s tem delom zahteve IP iz javno dostopnih virov[9] ugotavlja, da je Lisjak lovski informacijski sistem, ki je bil ustanovljen leta 2004. Prvo desetletje Lisjakovega obstoja je bilo namenjeno zbiranju in osnovni obdelavi podatkov, lovskim organizacijam pa dano orodje, ki omogoča optimalno načrtovanje, spremljanje in realizacijo načrtovanih nalog pri upravljanju z loviščem in pri aktivnostih na društvenem področju. Državnim organom pa prek aplikacije daje na vpogled podatke o izvajanju koncesijskih pogodb in Zavodu za gozdove Slovenije poročila o mesečnem odvzemu divjadi, kar znatno olajša delo upravljavkam lovišč. Dostop v sistem je možen preko uporabniškega imena in gesla. Pravna podlaga za oblikovanje tega sistema je določena v tretjem odstavku 3. člena Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju, kjer je določeno, da upravljavci lovišča evidenčni knjigi iz prvega odstavka tega člena (to sta Evidenčni knjigi o odstrelu in izgubah velike in male divjadi, opomba IP) vodijo tudi v elektronski obliki, ki mora zagotoviti obliko in vsebino obrazca iz priloge 1 tega pravilnika (torej Evidenčni knjigi o odstrelu in izgubah velike in male divjadi) . Do 15. dne v mesecu se morajo podatki evidenčnih knjig prenesti v elektronsko obliko za pretekli mesec. Podatki v elektronski obliki morajo biti na razpolago Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo, na posebni aplikaciji, ki je dostopna na spletu.

Glede na citirane določbe Pravilnika in z vpogledom v izpis, ki ga je organ poslal, IP ugotavlja, da se vsebina Lisjaka pokriva z vsebino Evidenčne knjige o odstrelu in izgubah velike divjadi in vsebuje, poleg zaporedne številke, še podatke o statusu, datumu, času, lovskemu upr. območju, lovišču, kraju, revirju, koordinatah, vrsti odvzema, vrsti evidence, vrsti divjadi, količini, šifri divjadi, strukturnemu razredu, ocenjeni starosti, kategoriji , bruto in neto iztrebu, teži, vrsti bolezni, teži rogovja, točkah trofeje, postopku z izgubo, števili potrdila oziroma zapisnika, iskanju s psom krvosledcem, številki izjave usposobljene osebe, številki pooblastila osebe, vrsti lova, vrsti kupca, nazivu kupca, uplenitelju članu ali gostu in opombe.

Upoštevajoč zgornje navedbe IP meni, da posamezni podatki iz tega sistema sodijo v okvir izvajanja javne službe v okviru izvajanja načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanja odstrela bolne ali poškodovane divjadi (2. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1). Izjema so podatki o nazivu uplenitelja in kupca, ki ne kažejo na konkretno povezavo med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog organa, zato ne gre za informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ.

  1. Taloni uplenjene divjadi za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2020

V zvezi s tem delom zahteve je organ IP predložil Prepis kartona uplenjene divjadi iz Evidence lovske družine, ki obsega poleg zaporedne številke, še podatek o vrsti divjadi, uplenitelju, lovišču, namenu uporabe mesa divjadi, ter podatke o tem, kdo je izpis pripravil.

Kot izhaja že iz 21. člena ZDLov-1, je ena izmed nalog lovskih organizacij, torej tudi organa, vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi. Slednje izhaja tudi iz Koncesijske pogodbe.

Posamezni podatki po mnenju IP tako sodijo v okvir izvajanja javne službe, razen podatka o uplenitelju, zato je IP posledično zaključil, da pri teh informacijah ne gre za informacije javnega značaja in se dostop do tega podatka zavrne.

Osebne podatke pripravljavca prepisa, pa je IP prekril zaradi varstva osebnih podatkov, na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

  1. Dobavnice – izdajnica oddane živali za obdobje od 20. 12. do 31. 12. 2020

V zvezi s tem delom zahteve je organ IP predložil eno dobavnico, in sicer št. 69 z dne 28. 12. 2018. Po vpogledu vanjo je IP ugotovil, da se nanaša na dobavo divjadi, zato jo je po mnenju IP mogoče šteti v okvir izvajanja javne službe, saj se nanaša na upravljanje z divjadjo (prodaja). IP je tako odločil, da mora organ posredovati prosilcu osnovne podatke iz te dobavnice, ki se nanašajo na znesek in vrsto blaga, pri čemer mora prekriti naslovnika dobavnice. Podatki, komu je bila prodana divjad, namreč po mnenju IP ne kažejo na izvajanje javne službe, oziroma povedano drugače, ni mogoče ugotoviti, da bi ti podatki neposredno vplivali na opravljanje javne službe ali na samo koncesijsko razmerje, zato ne sodijo v delovno področje organa. Osebne podatke (lastnoročni podpis) podpisnika dobavnice, pa je IP prekril zaradi varstva osebnih podatkov, na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

  1. Pravila LD Radvanje veljavna v letu 2018 v letu 2019

V zvezi s tem delom zahteve je organ IP posredoval Pravila LD Radvanje, ki so bila sprejeta na rednem zboru dne 25. 3. 2017.

Iz vsebine zahtevanega dokumenta izhaja, da gre za interni akt organa, ki obsega 57 členov in ki je bil sprejet na podlagi Zakona o društvih ter v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št. 16/04), ter je podpisan s strani takratne starešine. Dokument vsebuje podrobnejša pravila glede naslednjih vsebinskih sklopov: splošne določbe glede pravnoorganizacijske in statusne oblike organa, imena in sedeža organa, ciljev in namena, dejavnosti oziroma nalog, članstva (pogojev in načina včlanjevanja ter prenehanja članstva, lovskega izpita, pravic in dolžnosti članov, vrst članstva in s tem povezanih nalog), organov lovske družine in njihovih nalog, volitev, prenehanja mandata, razrešitev in odstopov, disciplinske odgovornosti, vira dohodkov, finančno- materialnega poslovanja, prenehanja lovske družine ter prehodne in končne določbe.

Izhajajoč iz opisane vsebine zahtevanega dokumenta in dejstva, da organ kot izvajalec javne službe in nosilec javnih pooblastil, ni hkrati osebe javnega prava, pač pa društvo kot pravna oseba zasebnega prava), IP ugotavlja, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v celoti. Informacija javnega značaja je lahko le informacija, ki se nanaša na opravljanje javnopravnih nalog iz 21. in 22. člena ZDLov-1. Zveza pa mora biti očitna (jasna), neposredna, konkretna in objektivna. Ti pogoji pa po mnenju IP za celotni dokument niso izpolnjeni. Sprejetje in dejstvo obstoja Pravil Lovske družine Radvanje ne predstavljajo izvajanja javne službe in/ali javnih pooblastil po ZDLov-1, poleg tega pa tudi vsebina zahtevanega dokumenta (tj. podatki o splošni ureditvi delovanja organa) nima dovolj tesne zveze z dejavnostmi ali konkretnimi nalogami, ki po zakonu predstavljajo javno službo in/ali javna pooblastila. Gre za statut oziroma temeljni splošni akt, ki na splošen in abstrakten način ureja le izhodiščna pravila delovanja in organizacije organa, zlasti glede članstva, izvolitve ter poslovanja njegovih organov in finančnega poslovanja. Določbe v dokumentu torej ne urejajo oziroma se ne nanašajo na javnopravne naloge iz 21. in 22. člena ZDLov-1. Pretirano ekstenzivna razlaga zveze med izvajanjem javnopravnih nalog in internimi dokumenti organa ni dopustna, saj bi lahko, v nasprotju z namenom ZDIJZ, pretirano posegla v avtonomijo organa, kot zasebnopravne organizacije in s tem organizacije, ki ni dolžna celotnega delovanja razkrivati javnosti.

IP je tako kot informacije javnega značaja, ki so neposredno povezane z izvajanjem javne službe oziroma javnega pooblastila, prepoznal le naslednje dele Pravil LD Radvanje:

-  6. člen, in sicer : prvi odstavek, 2., 9., 10., 11.,13., 14., 15., 16., 17., 18., 21., 24. in 25. alineja drugega odstavka, kjer so določeni nameni in cilji organa,

- 1., 2., 4., 6., 7., 9. in 11. alineja prvega odstavka 7. člena, kje so določene naloge organa,

- 2. stavek drugega odstavka 9. člena, ki določa omejitev pri sprejemu novih članov, pri čemer se ta omejitev navezuje na četrti odstavek 65. člen ZDLov-1, ki jo ta določa za koncesionarje in

-  tretji odstavek 9. člena, ki določa dodaten pogoj za vložitev prošnje za članstvo, pri čemer se ta pogoj navezuje na peti odstavek 65. člena ZDLov-1.

Sklepno

IP je ugotovil, da v prejšnjih odstavkih navedeni deli obravnavanih dokumentov izvirajo iz delovnega področja organa, kar pomeni, da v skladu s 4. členom ZDIJZ predstavljajo informacijo javnega značaja. IP na koncu še poudarja, da je v zvezi s predmetnimi podatki, glede katerih je odločil, da jih je organ dolžan posredovati prosilcu, pri svoji odločitvi izhajal predvsem iz dejstva, da so pri izvajanju predmetne javne službe relevantni podatki o upravljanju z divjadjo in v zvezi s tem določeni prihodki ter podatki, ki so v neposredni zvezi z ostalimi nalogami, ki jih organ izvaja v okviru javne službe in javnih pooblastil. Iz določb Pravil LD Radvanje je nadalje ugotoviti, da organ deluje v javnem interesu na podlagi zakona (četrti odstavek 1. člena) ter da je delovanje organa in njegovih organov javno (prvi odstavek 4. člena). Prav tako pa iz Pravil izhaja, da lahko organ sicer opravlja tudi pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon in je povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti, vendar se opravlja le v obsegu, potrebnim za uresničevanje namena in ciljev organa (drugi odstavek 49. člena). In če organ pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti le za doseganje namenov in nalog organa (peti odstavek 49. člena Pravil). Povedano drugače, primarna dejavnost organa je izvajanje javne službe in javnih pooblastil, zato je temu sledila tudi odločitev IP.

Glede na vse navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil odločbo organa prve stopnje in sam rešil zadevo, tako kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe. Preostali deli obravnavanih dokumentov in ostali dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki bi predstavljali izvajanje javnopravnih nalog, zato je IP zaključil, da ti deli oziroma dokumenti niso informacije javnega značaja in je posledično pritožbo prosilca v tem delu zavrnil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe. Upoštevajoč pri tem tudi izjemo varstva osebnih podatkov, je IP v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja,[10] odločil o delnem dostopu do posameznih podatkov oziroma dokumentov, kot to izhaja iz I. točke izreka te odločbe.

Prosilec je v zahtevi navedel, da želi dokumente prejeti v obliki fotokopij. Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Iz navedene določbe izhaja, da je praviloma prosilec (in ne organ) tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Le v dveh primerih (ki v konkretnem primeru nista podana) organ ne more ugoditi zahtevi prosilca glede oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo (več o tem v drugem odstavku 25. člena ZDIJZ in drugem odstavku 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ker navedena primera v konkretni zadevi nista podana in mora organ dokumente, ki so navedeni v I. točki izreka te odločbe, prosilcu posredovati v obliki fotokopij.

K. III. točki izreka

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz III. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Voden pri IP pod opravilno št. 0900-58/2020

[2] Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.

[3] Glej odločbe IP, št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012, št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016, dostopne na spletni strani https://www.ip-rs.si/ijz/.

[4] https://www.lovska-zveza.si/lzs/lzs/clanice/seznam_lovskih_druzin_upravljavk_lovisc

[5] Objavljen je na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: https://www.ajpes.si/RZIJZ.

[6] Lovska družina je ena od vrst lovskih organizacij (64. člen ZDLov-1)

[7] Lovski objekti so visoke preže, krmišča, lovske steze, solnice, krmne njive, kaluže, lovske koče in bivaki (5.člen ZDLov-1).

[8] Uradni list RS, št. 120/05 in 29/15.

[9] https://www.lovska-zveza.si/lzs/lisjak

[10] Uradni list RS, št. 24/16