prosilec - Premogovnik Velenje d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je od Premogovnika Velenje, d.o.o. zahteval posredovanje dokumenta z nazivom »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«. Zavezanec je njegovo zahtevo zavrnil, z obrazložitvijo, da ne gre za informacijo, ki jo je dolžan posredovati po 4. a členu ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevana informacija sicer nahaja v obliki dokumenta in zavezanec z njo razpolaga, vendar pa ne pomeni nobene izmed informacij, navedene v 1. ali 2. alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, zato ne predstavlja informacije javnega značaja, ki bi jo bil zavezanec dolžan posredovati prosilcu. Prav tako IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je za razkritje zahtevanega dokumenta podan javni interes in da je dostop treba dovoliti na podlagi drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ. Ta določba se namreč lahko uporabi le v primerih, ko gre za informacije, ki so »nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ ali so z njimi neposredno povezane«, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen.

ODLOČBA:

Številka: 09021-10/2020/5

Datum: 3. 11. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 10. 2020, zoper odločitev Premogovnika Velenje, d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje(v nadaljevanju: zavezanec), z dne 5. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 20. 10. 2020 zoper odločitev Premogovnika Velenje, d.o.o., z dne 5. 10. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

IP je s strani prosilca dne 20. 10. 2020 prejel pritožbo zoper odločitev zavezanca z dne 5. 10. 2020. Iz priložene odločitve zavezanca z dne 5. 10. 2020 izhaja, da je ta odločil o zahtevi prosilca z dne 9. 9. 2020, ki mu je bila odstopljena s strani Ministrstva za infrastrukturo in ki se nanaša na dokument »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«. Zavezanec je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer se je skliceval na 1. a in 4. a člen ZDIJZ in navajal, da zahtevani dokument ni pravni posel, kot ga določa 4. a člen ZDIJZ in tako ni informacija javnega značaja, ki bi jo moral zavezanec, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, posredovati prosilcu. Prav tako ne gre za morebitni odplačni pravni posel, zaradi česar v skladu z ZDIJZ prosilec do zahtevanega dokumenta ni upravičen. Da gre po navedenih določbah ZDIJZ za razkrivanje podatkov o odplačnih poslih, zavezanec meni ob upoštevanju sprememb ZDIJZ iz leta 2013, ki je kot informacije javnega značaja določil tudi informacije poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Iz obrazložitve k predlogu sprememb ZDIJZ izhaja, da je bil glavni namen sprememb ZDIJZ zagotoviti večjo transparentnost izdatkov poslovnih subjektov. S tem namenom je zakonodajalec tudi umestil 4.a člen, v katerem je posle oziroma informacije taksativno naštel. Nadalje je s 6.a členom uredil tudi absolutno javne podatke, pri katerih gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4. a člena, ki so: podatek o vrsti posla, podatek o pogodbenem partnerju, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil ter datum in trajanje posla. Hkrati zavezanec poudarja, da zahtevani dokument ne predstavlja informacij neposredno povezanih s pravnimi posli, zato tudi na tej pravni podlagi prosilčeva zahteva ni upravičena, saj ne gre za informacijo javnega značaja. Zavezanec še pojasnjuje, da je bil aktivno vključen v umeščanje 3. Razvojne poti v prostor in je sodeloval tako z načrtovalci trase kot z lokalno skupnostjo in državo. Takšno možnost je imel tudi prosilec, ki bi lahko s svojo vključitvijo pravočasno dal pripombe in predloge. Prostorsko načrtovanje in dovoljevanje graditve sicer določata Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon. Pristojni organ za izdajo gradbenega dovoljenja pa odloča po določilih ZUP. Zavezanec še dodaja, da se iz previdnosti sklicuje tudi na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem niso javno dostopni podatki, ki so opredeljeni kot podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

V pritožbi z dne 20. 10. 2020 prosilec nasprotuje zavrnilni odločitvi zavezanca in navaja, da je ta zavrnil posredovanje kopije dokumenta »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« (v nadaljevanju: Dokument). Poslovni subjekt je po določbah 1. a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ) subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katerega je ZDIJZ v 4. a členu naštel taksativne razloge posredovanja informacij javnega značaja, in sicer:

- »informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.«.

Nadalje je v drugem odstavku istega člena omenjeno, da je informacija javnega značaja tudi informacija, za katere razkritje je podan prevladujoč javni interes.

Po določbah 1. a člena ZDIJZ to ne posega v opredelitev pravnih oseb javnega prava kot zavezank za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ – to so torej pravne osebe, v katerih so javnopravni elementi tako močno izraženi oz. so izraženi v takšni koncentraciji, da je te osebe mogoče opredeliti kot pravne osebe javnega prava. Prosilec navaja, da je Premogovnik Velenje družba, katere 100 % lastnica je država, s čimer je izkazan javnopravni element. V 6. členu ZDIJZ - kjer so navedene izjeme, ko se prosilcu lahko zavrne dostop do zahtevanih informacij -, je navedeno, da v primeru podatkov o porabi javnih sredstev ali pa če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, se kljub temu dovoli dostop do zahtevanih informacij. Glede zavezančevega sklicevanja na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem gre za »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi«, prosilec opozarja, da morata biti izpolnjena oba pogoja kumulativno, torej, da je upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen podatek, še v teku in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka.  Premogovnik Velenje ne izpolnjuje nobenega od navedenih pogojev, saj je bil upravni postopek že dokončan. Po njegovem je škoda za nadaljnjo izvedbo upravnega postopka izkazana predvsem tedaj, ko dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno ter sta pridobivanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja še v teku. Kot rečeno, pa je upravni postopek v tem primeru že zaključen. Določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določajo t. i interes javnosti, kjer se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prav tako Premogovnik Velenje v zavrnitvi navaja, da: »zahtevani dokument ne predstavlja informacij neposredno povezanih s pravnimi posli«, pri čemer ne poda nobene utemeljitve, čemu je to tako. Prosilec opozarja, da je iz zahtevanega dokumenta razvidno, da so posedanja terena v območju premogovnika Velenje še vedno aktivna in neenakomerna, kar lahko ogroža varnost investicije tako fizično kot finančno. Prikrivanje zahtevanih informacij pomeni ogrožanje varnosti graditeljev in uporabnikov zadevnega infrastrukturnega objekta, prav tako pa ogroža finančno celovitost investicije, kar posredno ogroža tudi javne finance. Po mnenju prosilca zavezanec tudi zavaja z navedbo, da je bil » aktivno vključen v umeščanje 3. razvojne poti v prostor.« Umeščanje se je dogajalo pred letom 2015, ko je bilo izdano okoljevarstveno soglasje. Ker je bil dokument izdelan v začetku leta 2019, utemeljeno domneva, da podatki dokumenta niso bili upoštevani v okoljevarstvenem dovoljenju za odsek 3. razvojne osi Velenje jug – Slovenj Gradec jug, ki je bilo izdano leta 2015. Zavezanec teh podatkov ni mogel uveljavljati leta 2015, ker jih takrat preprosto ni bilo. Po njegovem zavezanec ni sodeloval pri izdaji za gradnjo ključnega upravnega akta, to je gradbenega dovoljenja za odsek Gaberke, saj ga ni niti med mnenjedajalci niti med strankami v postopku. Sklepa lahko, da tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja zahtevani dokument ni bil upoštevan, čeprav zadevna trasa odseka Gaberke poteka preko rudniškega območja. Zatrjuje, da posredovanje tega dokumenta javnosti ne bi moglo škodovati javnemu interesu niti ne bi privedlo do napačnega informiranja. Nasprotno, ravno z vpogledom v ta dokument bi javnost dobila odgovor na vprašanje: ali je bil omenjeni dokument upoštevan pri načrtovanju trase 3. razvojne osi. Kot že omenjeno, dokument vsebuje podatke, ki so izredno pomembni na področju varovanja okolja. V primeru okoljskih informacij pa gre za absolutno javne informacije, kar pomeni, da v primeru okoljskih podatkov interes javnosti prevlada nad vsemi ostalimi interesi.  Ob tem prosilec opozarja, da v gradbenem dovoljenju za odsek Gaberke ni nobenih navodil, opozoril ali posebnih pogojev za projektiranje ceste preko rudniškega območja, čeprav dokument naslavlja območje načrtovane trase 3. razvojne osi in odsek Gaberke, ki poteka skoraj v celoti preko rudniškega območja. Prosilec pričakuje, da bo IP kot pritožbeni organ njegovi pritožbi ugodil in mu omogočil dostop do zahtevane informacije javnega značaja.

IP je zavezanca, s pozivom št. 09021-10/2020/2 z dne 21. 10. 2020 seznanil s prejeto pritožbo prosilca in ga, na podlagi petega odstavka 27. člena ZDIJZ, pozval k posredovanju dokumenta, ki je predmet zahteve in pritožbe prosilca, to je dokumenta z naslovom »Prognoza posedkov terena in podatki meritev premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvoje osi, ki ga takratna ministrica Alenka Bratušek navaja v svojem odgovoru prosilcu št. 001-13/2018/267 z dne 27. 12. 2019«. Prav tako je IP zavezanca pozval, da navede, kdo je avtor zahtevanega dokumenta ter na kakšni pravni podlagi (odplačni, neodplačni) je dokument nastal.

Odgovor zavezanca je IP prejel dne 27. 10. 2020.

Zavezanec je IP posredoval dokument z nazivom »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« z dne 24.1.2019, pri čemer vztraja, da zahtevani dokument ne spada pod informacije javnega značaja, zato prosilec do njega ni upravičen. V zvezi s pozivom IP, da navede, kdo je avtor zahtevanega dokumenta, je zavezanec navedel, da je Družba za avtoceste Republike Slovenije (v nadaljevanju: DARS) v decembru 2018 nanj naslovila prošnjo za posredovanje informacije o meritvah in monitoringu, ki jih izvaja na vplivnem območju Premogovnika Velenje in bi bili uporabni pri dimenzioniranju konstrukcijskih elementov nove trase za potrebe izdelave projektne dokumentacije PGD in PZI za izgradnjo 2. odseka nove prometne povezave med priključkom Velenje jug in Slovenj Gradec jug. Zavezanec pojasnjuje, da se za izdelavo dokumenta niso porabljala javna sredstva, saj je nastal na neodplačni pravni podlagi. Dokument je pripravila služba za jamomerstvo in geodezijo, katero je vodil………. Zavezanec se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb prosilca, in sicer navaja, da so trditve prosilca, da je zavezanec pravna oseba javnega prava, napačne. Zavezanec je pravna oseba zasebnega prava v obliki, kot jo določata 473. in 523. (družba z enim družbenikom) člen ZGD-1 (Uradni list RS, št 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom, to je z aktom o ustanovitvi (lahko tudi s pogodbo in v nekaterih primerih tudi s statutom), medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni element opredelitve zakon ali drug oblastni akt. Pri slednjih so za presojo pomembni še drugi pomožni kriteriji, od izvajanja javnih pooblastil in javnih nalog,  obveznega obstoja, vpliva države na upravljane in podobno. Pri tem se vse kriterije obravnava kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora. Ker teorija med opredelilnimi kriteriji navaja tudi izvajanje javnih pooblastil, velja poudariti, da samo izvajanje javnih pooblastil ne more biti odločilni kriterij za umestitev določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava, saj lahko javno pooblastilo dobijo tudi pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe. Nadalje zavezanec ponovno izpostavlja, da je subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kjer gre za zoženo definicijo informacije javnega značaja (za razliko od informacije javnega značaja pri drugih organih, npr. državnih organih, organih lokalnih skupnosti, javnih agencijah in skladih itd.), ki posledično ne pomeni posredovanja vsakršnega dokumenta. Kot je že bilo omenjeno, je zavezanec dokument pripravil in posredoval prosilcu DARS z namenom, da bi se uporabil pri dimenzioniranju konstrukcijskih elementov nove trase za potrebe izdelave projektne dokumentacije PGD in PZI za izgradnjo 2. odseka nove prometne povezave med priključkom Velenje jug in Slovenj Gradec jug. Zahtevani dokument predstavlja avtorsko varovano delo skladno s 5. člen ZASP in izpolnjuje vse temeljne predpostavke za avtorsko delo. Kadar nekdo za potrebe določenega upravnega postopka pri gospodarski družbi naroči strokovni pregled in mnenje, pa takšnemu mnenju ni mogoče odreči statusa avtorskega dela, zgolj zato, ker bo dokument uporabljen v okviru upravnega postopka. Nadalje zavezanec dodaja, da je bistveno za presojo, kdaj določena dokumentacija postane uradna, to, ali ta dokumentacija predstavlja sestavni del določene upravne odločbe (tj. gradbenega dovoljenja). Ključno za odločitev, ali je določen dokument mogoče posredovati oziroma omogočiti dostop, je torej dejstvo, ali je dokument sestavni del gradbenega dovoljenja. V pritožbenem postopku ni izkazano, da zahtevani dokumenti predstavlja sestavni del upravne odločbe. V zvezi s posredovanjem dokumentov, ki se nanašajo na okoljske podatke, zavezanec pojasnjuje, da 6. člen ZDUZ sicer določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena, dostop do zahtevane dokumentacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi, v obratu ali podatke varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Upoštevaje to definicijo, zavezanec meni, da podatki iz dokumenta ne predstavljajo okoljskih podatkov. Nadalje 110. člen Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, kar pa ne obvezuje zavezanca. Zavezanec še pojasnjuje, da je po rudarski zakonodaji koncesionar, pristojen za celotno območje pridobivalnega prostora PV in ne gre za izvajanje gospodarske javne službe. V zvezi z vključevanjem v umeščanje 3. razvojne osi v prostor zavezanec pojasnjuje, da je bil aktivno vključen in je sodeloval tako z načrtovalci trase kot z lokalno skupnostjo in državo. Tehnični vodja pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje je bil predsednik delovne skupine, ki je sodelovala z ministrstvom pri umeščanju trase na območju Mestne občine Velenje. Premogovnik Velenje je že v fazi pridobivanja dokumentacije, v soglasju k državnemu prostorskemu načrtu (DPN), ki ga je izdal leta 2013, navedel, da del trase 3. razvojne osi sicer v manjši meri poteka znotraj pridobivalnega prostora, vendar na območju, kjer ne pričakujejo več premikov terena zaradi odkopavanja premoga. Pod predvideno traso ni nobenega aktivnega rova in nikjer na območju trase z geomehanskega stališča ni poslabšana situacija zaradi rudarjenja. Zavezanec meni, da argumenti prosilca v pritožbi nimajo takšne teže, da bi tehtnico prevesili na stran prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanega dokumenta. Takšna (pre)splošna obrazložitev ne zadošča za utemeljitev prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevane informacije. Naveden interes je potrebno v vsakem primeru konkretno opredeliti, saj je določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Zavezanec zaključuje, da nikakor ne gre za prikrivanje zahtevanih informacij. Dolžnost zavezanca je, da ugotovi, ali zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja. Zavezanec namreč lahko objavi zgolj tiste informacije, ki mu jih nalaga zakon. Zavezanec na osnovi zgoraj navedenih dejstev in podane obrazložitve zaključuje, da ni napačno uporabil materialnega prava (konkretneje ZDIJZ) in da je zahteva prosilca neutemeljena. Glede na navedeno zavezanec predlaga, naj IP odloči, da se pritožba prosilca, vezana na zahtevo prosilca z dne 9.9.2020, zoper odločitev Premogovnika Velenje d.o.o. (zavezanca) z dne 5.10.2020, zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma pojasnjuje, da je o statusu zavezanca kot poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ v preteklih pritožbenih postopkih že večkrat odločal (glej npr. odločbe IP št. 0902-21/2014 z dne 7. 12. 2014, št. 0902-3/2017 z dne 25. 5. 2017, št. 0902-4/2017 z dne 25. 5. 2017, št. 0902-6/2017 z dne 4. 1. 2018, št. 0902-2/2018 z dne 8. 1. 2018).

Ob tem je IP ugotovil, da je zavezanec dolžan posredovati informacije javnega značaja kot gospodarska družba, ki je v 100 % lasti Republike Slovenije. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je zavezanec pravna oseba javnega prava. Kot pravilno navaja zavezanec v odgovoru z dne 27. 10. 2020, za opredelitev zavezanca kot pravne osebe javnega prava niso izpolnjeni kriteriji, ki se v pravni teoriji uporabljajo v ta namen. Zavezanec ni ustanovljen z javnopravnim aktom (npr. z zakonom), prav tako mu z zakonom ni poverjeno izvajanje javnopravnih nalog, niti ni namen njegove ustanovitve zasledovanje javnega interesa, ampak izvajanje tržne dejavnosti. Z vpogledom v Register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, ki ga vodi AJPES[1], je IP nadalje ugotovil, da je zavezanec vpisan v register, in sicer na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Tudi iz predmetnega registra zavezancev, ki se vodi na podlagi 3. b člena ZDIJZ, tako izhaja, da je zavezanec dolžan informacije posredovati na podlagi 1. a člena ZDIJZ in ne kot pravna oseba javnega prava, ki bi bila zavezana po 1. členu ZDIJZ (kot organ).

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevana “Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«, sodi med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Zahtevana informacija se sicer nahaja v obliki dokumenta (“Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«) in zavezanec s tem dokumentom razpolaga. Vendar pa zahtevana informacija ne pomeni nobene izmed informacij, navedene v 1. ali 2. alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, zato zahtevana študija ne predstavlja informacije javnega značaja, ki bi jo bil zavezanec dolžan posredovati prosilcu. Prav tako IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je za razkritje zahtevanega dokumenta podan javni interes in da je dostop treba dovoliti na podlagi drugega odstavka 4. a člena ZDIJZ. Ta določba se namreč lahko uporabi le v primerih, ko gre za informacije, ki so »nastale na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ ali so z njimi neposredno povezane«, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen. Glede na navedbe zavezanca v odgovoru z dne 27. 10. 2020, da je zahtevan dokument nastal interno, v okviru izvajanja njegove dejavnosti in na neodplačni osnovi, IP namreč nima podlage, da bi štel, da gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnih poslov ali v povezavi z njimi (ker tovrstni pravni posel ne obstaja).

V zvezi z navedenim IP še dodaja, je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, oziroma bi jih uvrstil med zavezance po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[2]

Ker zahtevana informacija že a priori ne spada med informacije iz 4. a člena ZDIJZ, prosilec v tem postopku ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v obravnavani zadevi izjeme od prostega dostopa niso podane oz. da gre za okoljske informacije, katerih razkritje je v javnem interesu. Vprašanje presoje izjem (tudi z vidika, ali gre za okoljske informacije in tehtanja javnega interesa) se namreč izvede šele v primeru, ko se ugotovi, da gre za informacije javnega značaja in se nadalje tehta, ali gre za prosto dostopne informacije. Ker pa je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do drugih navedb zavezanca in prosilca.

V zvezi z dostopom do dokumenta »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« z dne 24.1.20192 pa IP še dodaja, da njegova ugotovitev, da ta dokument ni informacija javnega značaja pri zavezancu, ne pomeni, da ga prosilec ne more zahtevati od drugih organov, ki z njim razpolagajo (npr. od investitorja, to je DARS, glede katerega je IP že večkrat zavzel stališče[3], da gre za pravno osebo javnega prava in s tem za organ po 1. členu ZDIJZ).

Ker je IP ugotovil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248 člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[4] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5040361000/2020-11-03

[2] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.

[3] Glej npr. odločbe IP št. 021-101/2005/6 z dne 5. 2. 2006, št. 021-62/2007/3 z dne 5. 8. 2007 ali št. 021-83/2007 z dne 31. 1. 2008.

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.