prosilec - Občina Radovljica

POVZETEK:

Prosilec je na organ vložil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov (poslanih in prejetih) vezanih na prijave/ovadbe, ki jih je organ podal na KPK in tožilstvo. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval vse zahtevane dokumente, s prekritimi osebnimi podatki. Prosilec je v pritožbi oporekal prekritju osebnih podatkov oz. izvedbi delnega dostopa do zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna in je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-258/2020/4

Datum: 4. 12. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad.: prosilec), z dne 24. 10. 2020, zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nad.: organ), št. 090-0009/2020-6 z dne 14. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 24. 10. 2020 zoper odločbo Občine Radovljica, št. 090-0009/2020-6 z dne 14. 10. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 6. 8. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje celotnega gradiva v zvezi s prijavami občanov, s strani organa, Komisiji za preprečevanje korupcije (v nad. KPK), kazenskimi ovadbami tožilstvu in drugim organom pregona, v letu 2019 in 2020. Prosilec želi prejeti:

• vse dokumente in dopise poslane na KPK, tožilstvo in druge organe pregona;
• vse dokumente in dopise prejete s strani KPK, tožilstva in drugih organov pregona;
• vse ostale dokumente v zvezi z raznimi prijavami občanov KPK, tožilstvu in drugim organom pregona;

ne glede na to, kdo je bil vlagatelj oz. pošiljatelj (organ direktno, odvetniki ali kdo drug).

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0009/2020-6 z dne 14. 10. 2020, s katero je zahtevi delno ugodil in mu posredoval vse zahtevane dokumente (219 strani), s prekritimi (osebnimi) podatki. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno pojasnil, da je v letih 2019 in 2020 vložil eno prijavo domnevne korupcije (dne 8. 1. 2019 na KPK) in eno kazensko ovadbo (dne 24. 10. 2019 na Okrožno državno tožilstvo v Kranju). V času prejema zahteve prosilca je bil postopek obravnave kazenske ovadbe še v teku, zato je organ Okrožno državno tožilstvo v Kranju in Policijsko upravo Kranj dne 20. 8. 2020 zaprosil za mnenje. Policijska uprava Kranj je organ dne 26. 8. 2020 obvestila, da je v konkretni zadevi na Okrožno državno tožilstvo v Kranju dne 4. 6. 2020, na podlagi 10. odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku, podala poročilo, skupaj s celotno dokumentacijo, in napotilo organ, da se v zvezi s konkretno zadevo obrne na tožilstvo. Dne 1. 9. 2020 je organ s strani Okrožnega državnega tožilstva v Kranju prejel obvestilo, da je bila predmetna kazenska ovadba zavržena, zato razkritje zahtevanih informacij ne škoduje izvedbi kazenskega postopka. Ker zahtevana dokumentacija vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in podatke, na podlagi katerih bi bili lahko posamezniki določeni oz. določljivi, je organ uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in zahtevi prosilca delno ugodil. Organ je še dodal, da je bila kazenski ovadbi priložena tudi »informacija pristojnemu organu z dne 30. 8. 2019« - s prilogami, ki je prosilcu posredovana v okviru prijave na KPK, zato se prosilcu podvojenih fotokopij ne posreduje.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 10. 2020 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa glede prekritih (osebnih) podatkov. Prosilec se strinja, da so prekrili EMŠO, davčna številka, rojstni podatki, naslov prebivališča in TRR številka, ne strinja pa se, da so na dokumentih prekriti tudi ostali podatki oz. da so dokumenti posredovani na način, da ni vidno, kdo je izdal posamezni dokument (javna uprava - ožji del občine - Krajevna skupnost) in kaj je v uradno izdanem dokumentu. Dokumenti so namreč izdani na način, da so vsi ti podatki dobesedno izbrisani, zato se prosilec sprašuje, ali sploh gre za originalne dokumente. Imena in priimki avtorjev na dokumentih so po navedbah prosilca nedvomno javni. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je bila kazenski ovadbi priložena tudi »informacija pristojnemu organu z dne 30. 8. 2019« iz zadeve prijave domnevne korupcije KPK, zato podvojenih kopij teh prilog prosilcu ne posreduje, pri čemer prosilec navaja, da iz priložene dokumentacije ne gre ugotoviti, da gre za isto zadevo. Tudi v sami kazenski ovadbi so prekriti podatki, za katere prosilec smatra, da so javni (domnevno Občina, župan, organi občine, Krajevna skupnost, ki je ožji del občine - del javne uprave). Prav tako na posredovanih naročilnicah ni podpisa/žiga. Dodatno prosilec še navaja, da ni prejel vseh zahtevanih dokumentov, in sicer manjka pooblastilo organa odvetnici …. za zastopanje v dotični zadevi, ki je prav tako priloga h kazenski ovadbi in ustreza njegovi zahtevi.

IP je dne 2. 11. 2020 prejel dopis organa št. 090-0009/2020-9 z dne 29. 10. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil vse dokumente, ki se tičejo zadeve (v anonimizirani in izvirni obliki), in sicer celotno dokumentacijo vezano na prijavo domnevne korupcije z dne 8. 1. 2019 na KPK in na vloženo kazensko ovadbo z dne 24. 10. 2019 na Okrožno državno tožilstvo v Kranju.

Na podlagi elektronskega sporočila z dne 10. 11. 2020 je organ IP dne 12. 11. 2020, po elektronski pošti, obvestil, da ne razpolaga s fotokopijo ali skanogramom zahtevanega pooblastila. Pooblastilo za zastopanje organa odvetnici …. je bilo namreč podpisano/izdano v enem izvodu in predloženo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju, ob vložitvi kazenske ovadbe. Takšna je tudi praksa v drugih zadevah, v katerih organ zastopa odvetnica, ki meni, da bi bila vsaka fotokopija pooblastila lahko zlorabljena.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali:

• je organ prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo (prosilec v pritožbi navaja, da ni prejel pooblastila organa odvetnici … za zastopanje, ki je tudi priloga h kazenski ovadbi in ustreza njegovi zahtevi);
• priloge h kazenski ovadbi resnično ustrezajo dokumentom, ki jih je organ prosilcu posredoval skupaj s prijavo na KRK oz. v okviru prijave na KPK (»informacija pristojnemu organu z dne 30. 8. 2019« - s prilogami);
• se je organ pri prekrivanju podatkov na zahtevanih dokumentih upravičeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) oz. ali je organ pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

V pritožbenem postopku je IP uvodoma ugotovil, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni popolno ugotovil vseh dejstev, v postopku pa je posledično prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Organ se v izpodbijani odločbi namreč, kot to pravilno ugotavlja tudi prosilec v pritožbi, ni opredelil do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca oz. ki ustrezajo zahtevi prosilca, in sicer do pooblastila organa odvetnici …. za zastopanje, ki je tudi priloga h kazenski ovadbi. Ker organ ni obravnaval vseh zahtevkov in se do njih opredelil oz. sploh ni jasno, kaj je organ v tem delu naredil, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Takšna odločba organa je tudi v nasprotju s 1. odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da mora organ v izreku odločbe odločiti o vseh zahtevkih stranke.

V pritožbenem postopku je IP, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odpravil omenjeno pomanjkljivost, sam izvedel ugotovitveni postopek ter ugotovil, da organ s pooblastilom odvetnici …, za zastopanje v dotični zadevi, ne razpolaga. Kot je pojasnil organ v elektronskem sporočilu z dne 12. 11. 2020, je bilo pooblastilo za zastopanje organa odvetnici …. podpisano/izdano v enem izvodu in predloženo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju ob vložitvi kazenske ovadbe. Organ in odvetnica ne razpolagata s fotokopijo ali skanogramom pooblastila. Takšna je, po navedbah organa, tudi praksa v drugih zadevah, v katerih organ zastopa odvetnica, ki meni, da bi bila vsaka fotokopija pooblastila lahko zlorabljena.

IP tako ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da iz posredovane dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da so priloge h kazenski ovadbi enake tistim, ki jih je organ prosilcu posredoval v okviru prijave na KRK (»informacija pristojnemu organu z dne 30. 8. 2019« - s prilogami), IP pojasnjuje, da je pri pregledu celotne odstopljene dokumentacije ugotovil, da je priloga h kazenski ovadbi resnično tudi dokumentacija, ki je bila prosilcu posredovana kot »informacija pristojnemu organu z dne 30. 8. 2019«, s prilogami – vezano na prijavo na KPK. Organ je torej v tem delu ravnal pravilno, ko je prosilca v izpodbijani odločbi le seznanil, da del dokumentacija, ki je priloga h kazenski ovadbi (kot to izhaja tudi iz same kazenske ovadbe), ustreza dokumentom, ki so bili prosilcu že posredovani v okviru dokumentov, vezanih na prijavo na KPK, zato mu jih ne posreduje v dveh izvodih.

Ker je organ prosilcu do zahtevanih dokumentov omogočil delni dostop, pri tem pa se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ), čemur je prosilec v pritožbi oporekal, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

IP pojasnjuje, da se poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/07 – UPB; v nad. ZVOP-1) od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Ur. l. Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nas.; v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Po natančni preučitvi dokumentov je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, in sicer podatke o prijavi določenega posameznika oz. posameznikov KPK in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju. Podatek o tem, ali se oz. se je zoper določenega posameznika vodil določen postopek in kateri (kazenski, policijski, predkazenski ali drugi), je osebni podatek posameznika. Gre namreč za podatek, ki se nanaša na določljivega posameznika, kar zadostuje, da lahko podatek opredelimo kot osebni podatek.

Ker razkritje osebnih podatkov predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno ugotoviti, ali je za to podana pravna podlaga. Po pregledu celotne odstopljene dokumentacije in preučitvi možnih pravnih podlag za dostop do zavrnilnega dela IP ugotavlja, da pravne podlage za razkritje teh delov dokumentov ne obstaja.

Glede na to, da je organ v konkretnem primeru uporabil institut delnega dostopa na način, da je, poleg varovanih osebnih podatkov, prekril tudi vse ostale podatke oz. informacije, ki bi lahko razkrile posameznika, zoper katerega je bila podana prijava na KPK in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo, IP pojasnjuje, da 7. člen ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007, v nad. Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

IP je z vpogledom v zahtevane dokumente in primerjavo med dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu in izvirnimi dokumenti ugotovil, da je organ pri uporabi delnega dostopa do zahtevanih dokumentov ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in na posredovanih dokumentih pravilno izločil vse osebne podatke in ostale podatke oz. informacije, ki bi lahko kakorkoli vplivale na razkritje posameznika oz. na podlagi katerih bi bil posameznik, zoper katerega je bila podana prijava/ovadba, lahko določljiv/prepoznaven. V kolikor bi organ prekril le t.i. varovane osebne podatke (npr. ime in priimek posameznika, zoper katera je bila podana prijava/ovadba, EMŠO, davčno številko, rojstne podatke, TRR račun ipd.), vse ostale informacije pa bi na dokumentih pustil (npr. naziv pravne osebe, žig ali podpisnika na dokumentu, ki ni od organa, KPK ali tožilstva, status posameznika ipd.), bi bilo mogoče izločene oz. t.i. varovane osebne podatke razbrati iz teh informacij. Kot že zgoraj navedeno, je institut delnega dostopna vedno potrebno omogočiti na način, da delno razkritje ne omogoča oz. ne ogroža zaupnosti varovanih informacij. Na takšen način pa je tudi organ prosilcu (pravilno) omogočil dostop do zahtevnih dokumentov.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 251. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-0009/2020-6 z dne 14. 10. 2020, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka