prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje celotnega gradiva, ki ga je organ uporabil za pripravo odgovora na dotično poslansko vprašanje, vse zaznamke in dodelitve glede poslanskega vprašanja in  medsebojno korespondenco. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prvostopenjski organ narobe ocenil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbi prosilca delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-248/2020/6

Datum: 25. 11. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 15. 10. 2020, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-66/2020-2 z dne 30. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca z dne 15. 10. 2020 zoper odločbo Ministrstva za obrambo št. 090-66/2020-2 z dne 30. 9. 2020, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati:
   • Zaslonsko sliko zadeve št. 001-74/2020 v informacijskem sistemu IRDG, in sicer na način, da je iz nje razviden nosilec dokumenta in vsi sodelujoči.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 11. 9. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki so bili uporabljeni in potrebni za pripravo odgovora ministra za obrambo (z dne 2. 9. 2020) na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora …. v zvezi z nakupom raket v okviru Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih do 2021 do 2026 (EPA 1240-VIII) z dne 22. 6. 2020. Zlasti ga zanima:

1. morebitna korespondenca med službami Ministrstva za obrambo, zadolženimi za pripravo osnutke odgovora na pisno poslansko vprašanje in ministrom za obrambo (ali kabinetom ministra) oz. kakršnakoli korespondenca, povezana s pripravo osnutka odgovora na pisno poslansko vprašanje;
2. gradivo, ki je bilo uporabljeno za pripravo osnutka odgovora na pisno poslansko vprašanje;
3. drugi dokumenti, povezani s pripravo odgovora na pisno poslansko vprašanje;
4. zaznamki in dodelitve glede poslanskega vprašanja.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-66/2020-2 z dne 30. 9. 2020, s katero je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je z namenom ugotovitve dejanskega stanja opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo prosilca, pri čemer je ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo oz. z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 15. 10. 2020 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločba organa neprepričljiva in pomanjkljiva, saj razen enega odstavka organ ne navaja nobenega drugega razloga za zavrnitev zahteve. Pisno poslansko vprašanje poslanca …. v zvezi z nakupom raket v okviru Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih do 2021 do 2026 (EPA 1240-VIII) je podpredsednik Državnega zbora posredoval organu dne 22. 7. 2020. Na odgovoru organa z dne 2. 9. 2020, na pisno poslansko vprašanje, je jasno navedena številka dokumenta (št. 001-74/2020), kar nedvomno pomeni, da so zahtevani dokumenti shranjeni v informacijskem sistemu organa. Korespondenca, ki bi bila povezana s pripravo osnutka odgovora na pisno poslansko vprašanje in gradivo za pripravo osnutka, sta po navedbah prosilca nedvomno informaciji javnega značaja. Dodatno prosilec še navaja, da so poslanci Poslanske skupine Levica na ministra za obrambo naslovili več pisnih poslanskih vprašanj, odgovore na njih pa so prejeli z zamudo, ki krepko presega in s tem krši poslovniški rok, pa tudi sama vsebina odgovorov je pomanjkljiva.

IP je dne 26. 10. 2020 prejel dopis organa št. 090-66/2020-4 z dne 23. 10. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 27. 10. 2020 je organ IP še istega dne, po elektronski pošti, posredoval popis zadeve št. 001-74/2020.

V naknadno posredovanem dopisu št. 090-66/2020-6 z dne 11. 11. 2020 je organ dodatno še pojasnil, da ne razpolaga s korespondenco in zaznamki, ki so predmet zahteve prosilca. Odgovor je bil namreč pripravljen po ustaljeni poti pristojnih uradnikov ter poslan v potrjevanje in podpis ministru. Dopisu je organ priložil sledeče dokumente: Novo gradivo št. 1 - Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (predlog vladnega gradiva št. 007-137/2020-9 z dne 23. 6. 2020); Sklep Vlade RS št. 00718-5/2020/6 z dne 24. 6. 2020, s katerim je določila besedilo Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026; Zahteva skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora RS (13. 7. 2020); Delovni osnutek Mnenja Vlade RS k Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026; Zaslonsko sliko zadeve št. 001-74/2020 v informacijskem sistemu IRDG, iz katere je razviden postopek priprave odgovora, kdo je nosilec dokumenta in vsi sodelujoči na dokumentu.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so bili uporabljeni in potrebni za pripravo odgovora organa št. 001-74/2020-2 z dne 2. 9. 2020, vezano na poslansko vprašanje z dne 22. 6. 2020, in sicer:

1. morebitno korespondenco med službami Ministrstva za obrambo, zadolženimi za pripravo osnutka odgovora na pisno poslansko vprašanje in ministrom za obrambo (ali kabinetom ministra) oz. kakršnokoli korespondenco, povezano s pripravo osnutka odgovora na pisno poslansko vprašanje;
2. gradivom, ki je bilo uporabljeno za pripravo osnutka odgovora na pisno poslansko vprašanje;
3. drugimi dokumenti, ki so povezani s pripravo odgovora na pisno poslansko vprašanje;
4. zaznamki in dodelitve glede poslanskega vprašanja.

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca pod 4. točko, v delu, ki se nanaša na «dodelitve glede poslanskega vprašanja«, in sicer gre za zaslonsko sliko zadeve št. 001-74/2020 v informacijskem sistemu IRDG, ki jo je organ IP posredoval z dopisom št. 090-66/2020-6 z dne 11. 11. 2020. Iz zaslonske slike je namreč razvidno, kdo je nosilec dokumenta in vsi sodelujoči na dokumentu.

Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo. Organ je namreč narobe ocenil, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami oz. dokumenti, pri čemer je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca oz. iz katerega izhajajo informacije, ki so predmet zahteve prosilca pod 4. točko.

IP je pritožbi prosilca tako delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil ter sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Zahteva prosilca pod 4. točko (v delu, ki se nanaša na »dodelitve glede poslanskega vprašanja«)

Kot že zgoraj navedeno, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca pod 4. točko, v delu, ki se nanaša na «dodelitve glede poslanskega vprašanja«, in sicer gre za zaslonsko sliko zadeve št. 001-74/2020 v informacijskem sistemu IRDG. Iz omenjenega dokumenta je namreč razvidno, kdo je nosilec dokumenta in vsi sodelujoči na dokumentu.

Glede na dejstvo, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki, prav tako zahtevani dokument izvira iz delovnega področja organa, dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja (1. odstavek 4. člena ZDIJZ).

V nadaljevanju je IP presojal, ali so glede dostopa do navedenega dokumenta (zaslonske slike zadeve št. 001-74/2020 v informacijskem sistemu IRDG) podane kakšne izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da te v konkretnem primeru niso podane.

Zahtevani dokument sicer vsebuje ime in priimek nosilca dokumenta in vseh ostalih sodelujočih na dokumentu, vendar je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za zaposlene pri organu, torej za javne uslužbence. IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oz. so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločba IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Na pogladi zgoraj navedenega torej ime in priimek javnega uslužbenca nedvomno ne predstavlja varovanega osebnega podatka.

Zahteva prosilca pod 1., 2., 3., in 4. točko (v delu, ki se nanaša na »zaznamke glede poslanskega vprašanja«)

Kot je pojasnil organ v dopisu št. 090-66/2020-6 z dne 11. 11. 2020, organ ne razpolaga s korespondenco in zaznamki, ki so predmet zahteve prosilca pod 1. in 4. točko, saj je bil odgovor ministra pripravljen po ustaljeni poti pristojnih uradnikov ter poslan v potrjevanje in podpis ministru. Organ je v okviru pritožbenega postopka IP posredoval tudi popis zadeve št. 001-74/2020 iz informacijskega sistema organa, pri čemer je IP ugotovil, da sta v dotično zadevo evidentirana le dva dokumenta, in sicer poslansko vprašanje (pod zaporedno št. 1) in odgovor na poslansko vprašanje (pod zaporedno št. 2). Drugih dokumentov, npr. morebitna medsebojna korespondenca ali zaznamki, v dotični zadevi ni zavedenih oz. evidentiranih. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da s korespondenco in zaznamki, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga oz. da ti ne obstajajo.

V tem delu IP še dodaja, da tudi v kolikor je morebiti prišlo do medsebojne korespondence v zvezi z dotično zadevo, npr. po elektronski pošti, uradna oseba organa in IP nimata pristojnosti pregledovati elektronskih poštnih predalov posameznih javnih uslužbencev ali javnih funkcionarjev. Z vpogledom v elektronsko pošto javnih funkcionarjev ali javnih uslužbencev, z namenom ugotovitve, ali z zahtevanimi informacijami razpolagajo oz. ali je morebiti v zvezi z dotično zadevo obstajala zahtevana korespondenca, ki sicer ni zavedena v spis oz. dokumentarni sistem organa, bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja. Ustava RS v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. V konkretnem primeru takšne okoliščine niso podane. Prav tako se IP v postopku po ZDIJZ ne more spuščati v vprašanje, ali bi morebitna tovrstna elektronska pošta morala biti evidentirana v spis oz. dokumentarni sistem organa ali ne.

Glede zahteve prosilca pod 2. in 3. točko je IP v pritožbenem postopku prav tako ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Organ je IP sicer z dopisom št. 090-66/2020-6 z dne 11. 11. 2020 posredoval določeno, zgoraj navedeno dokumentacijo, vendar pa je IP pri pregledu te ugotovil, da ne gre za dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilca in posledično ni predmet zahteve prosilca ter predmet tega pritožbenega postopka - prav tako je IP ugotovil, da gre za dokumentacijo, ki je že prosto dostopna na spletu[1]. Prosilec v zahtevi izrecno navaja, da želi prejeti celotno dokumentacijo oz. gradivo, ki je bilo uporabljeno za pripravo odgovora na dotično poslansko vprašanje, pri pregledu poslanskega vprašanja pa je IP ugotovil, da je to oblikovano na način, da se od organa zahteva/pričakuje odgovore na vprašanja oz. da organ poda svoja mnenja, stališča, pojasnila, obrazložitve ipd. v zvezi z dotično zadevo. Vprašanja so namreč oblikovana na način »zakaj hitite«, »ali menite«, »ali podpirate«, »zakaj je javna obravnava zakona trajala zgolj 13 dni«, »zakaj ste kršili roke« ipd.. Odgovori/pojasnila organa na zastavljena (poslanska) vprašanja, ki so podana v dopisu št. 001-74/2020-2 z dne 2. 9. 2020 in na katera se tudi nanaša zahteva prosilca, tako ne izhajajo iz nobenega dokumenta. Glede na naravo poslanskega vprašanja IP tako ne dvomi, da organ z dokumenti, kot jih zahteva prosilec, v tem delu dejansko ne razpolaga.

IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z njimi razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca, vezano na točko 1., 2., 3., in 4. (v delu, ki se nanaša na »zaznamke«), ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti pod točko 1., 2., 3., in 4. (v delu, ki se nanaša na »zaznamke glede poslanskega vprašanja«), kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo. Glede 4. točke zahteve prosilca, v delu, ki se nanaša na »dodelitve glede poslanskega vprašanja«, je IP ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, iz katerega izhajajo zahtevane informacije in ga je dolžan prosilcu posredovati na način, določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu glede 1., 2., 3. in 4. točke (v delu, ki se nanaša na »zaznamke glede poslanskega vprašanja«) zahteve prosilca pa je IP pritožbo, na podlagi 1. dostavka 248. člena ZUP, zavrnil, ker je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga (2. točka izreka te odločbe).

Glede pritožbenih navedb prosilca, da so poslanci Poslanske skupine Levica na ministra za obrambo naslovili več pisnih poslanskih vprašanj, odgovore na njih pa so prejeli z zamudo, ki krepko presega in s tem krši poslovniški rok, hkrati pa je tudi sama vsebina odgovorov pomanjkljiva, pa IP pojasnjuje, da konkretna problematika ne sodi v pristojnost IP, zato se IP do nje ne more opredeliti.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] - https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11408

   - https://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/432121?disposition=inline