prosilec - Socialna zbornica Slovenije

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala posredovanje vseh sklepov oz. odločb, ki se nanašajo na točno določeno članico posamezne komisije za inštruktažno svetovanje. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilka je v pritožbi navedla, da so zahtevani podatki javni, ker so imenovani člani komisij, ki za svoje delo prejmejo določene nagrade, prejemniki javnih sredstev. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zakonske določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče razlagati tako široko, kot se zavzema prosilka, da sem sodijo katerikoli (osebni) podatki, ki se nanašajo na posameznika, ki (pogodbeno) sodeluje s prejemnikom javnih sredstev. Izvajanje javnih pooblastil samo po sebi ni zadostna podlaga za razkritje osebnih podatkov. V obravnavanem primeru tako ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-230/2020/8

Datum: 15. 1. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 21. 9. 2020, zoper odločbo Socialne zbornice Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 1763/2020-SZS/PRSL-VK z dne 9. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 21. 9. 2020 zoper odločbo Socialne zbornice Slovenije, št. 1763/2020-SZS/PRSL-VK z dne 9. 9. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 4. 9. 2020, v kateri je zaprosila za posredovanje vseh sklepov oz. odločb, ki se nanašajo na …, kot članico posamezne komisije, pojasnilo, ali je organ kadarkoli od leta 2015 dalje do danes sodeloval s … in ji izplačal morebitne stroške sejnin ter potne stroške, ter pojasnilo, ali je bil organ pred odgovorom v stiku s … in kaj je bil razlog, da je odgovor na dopis … posredoval … . Prosilka je zahtevano dokumentacijo želela prejeti v obliki prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa nemudoma oz. najkasneje v roku 8 dni od prejema predmetne zahteve.

Organ je z odločbo, št. 1763/2020-SZS/PRSL-VK z dne 9. 9. 2020, zahtevo prosilke zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Organ je ugotovil, da je prosilka zahtevala podatke glede postopkov in zadev (sodelovanj) o določeni posameznici, ki so osebni podatki. Organ je pojasnil, da skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje zbornici kot upravljavki osebnih podatkov pravne podlage, da bi v konkretni zadevi lahko razkrila oz. dala prosilki na razpolago osebne podatke imenovane posameznice. Glede na to, da je prosilka v zahtevi poimensko navedla, na katero posameznico se njena zahteva nanaša (pri čemer jo je opredelila z imenom in priimkom, pa tudi z opisom drugih okoliščin, na podlagi katerih je posameznica določljiva), je organ zahtevo zavrnil, ker za posredovanje podatkov v zvezi s konkretnim posameznikom javnosti ni pravne podlage. Organ je še pojasnil, da je že sam podatek o tem, da je določena fizična oseba nastopala v postopku pred zbornico (ali da z njo sodeluje), treba obravnavati kot osebni podatek. Ker je prosilka v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, v konkretnem primeru organ tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogel zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Anonimizacija namreč ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke, zato je organ zahtevo v celoti zavrnil. Glede sklicevanja prosilke, da zahtevane informacije potrebuje v zvezi s podajo odgovora imenovani posameznici, je organ odgovoril, da je dostop do dokumenta v postopku po ZDIJZ treba presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli, ne le določen prosilec. Kot že pojasnjeno, pravne podlage, ki bi določala, da so v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki prosto dostopni javnosti, organ ni našel. Prav tako pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pravno relevanten namen, za katerega prosilec želi prejeti določen dokument, kot tudi niso pravno relevantne okoliščine posameznika, ki dokument zahteva (tako tudi odločba IP, št. 090-157/2020/2). Glede pojasnil, ki jih je prosilka zahtevala v preostalem delu zahteve, je organ odločil, da ne pomenijo informacije javnega značaja in jih zato tudi ni dolžan podati.

Prosilka se je 21. 9. 2020 zoper odločbo organa, št. 1763/2020-SZS/PRSL-VK z dne 9. 9. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega (pravilno upravnega, op. IP) postopka, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve ustavnih pravic pritožnika. Organu je očitala, da ni natančno navedel pravne podlage zavrnitve oz. sploh ni navedel nobenih ugotovljenih dejstev niti okoliščin, ki bi utemeljevala sklicevanje na to pravno podlago. Prosilka je navedla, da je v obvestilu z dne 31. 8. 2020 organ zapisal, da obstajajo sklepi, s katerimi je bila … imenovana v komisijo za inštruktažno svetovanje in da se le-ta izvaja na podlagi pogodbe med Socialno zbornico in ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo. S tem je organ pritrdil, da opravlja Komisija za inštruktažno svetovanje takšno dejavnost, ki se financira neposredno iz sredstev pristojnega ministrstva. Tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja je razvidno, da je organ organiziran kot oseba javnega prava z javnimi pooblastili, na osnovi 77. člena Zakona o socialnem varstvu. Poleg tega je na spletni strani organa objavljen Katalog informacij javnega značaja, v katerem so navedene evidence, ki jih organ upravlja. Tako so med njimi navedene tudi evidence, iz katerih je prosilka želela dostop do posameznih dokumentov (npr. Evidenca (lista) strokovnjakov za izvajanje inštruktažnega svetovanja). Prosilka je povzela navodila organa za dostop do informacij javnega značaja skupaj z opisom obveznih sestavin zahteve in oporekala, da je že sam podatek o tem, da je določena fizična oseba nastopala v postopku pred zbornico (ali da z njo sodeluje) treba obravnavati kot osebni podatek, saj je v opisu organa za dostop do informacij javnega značaja navedeno, da je treba navesti med drugim tudi osebno ime. V konkretnem primeru posameznica ne nastopa v postopku pred organom, ampak z njim sodeluje kot članica posamezne komisije in je za svoje delo finančno nagrajena. Prosilka je poudarila, da ni zahtevala določenih osebnih podatkov, kot je zmotno navedel organ, ampak je le sledila njegovim navodilom, kako je treba pravilno dostopati do informacij javnega značaja (z navedbo osebnega imena). Po njenem mnenju so zahtevani podatki javni, ker so imenovani člani komisij, ki za svoje delo prejmejo določene nagrade, prejemniki javnih sredstev. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Organ je tudi napačno uporabil stališče IP v odločbi, št. 090-157/2020/2 z dne 10. 8. 2020, saj je šlo v tej zadevi za varovane osebne podatke iz sodnih postopkov. Prosilka je predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in omogoči seznanitev z zahtevanimi informacijami v roku 15 dni od prejema odločbe.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 2100/2020-SZS7PRSL-VK z dne 8. 10. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Po pozivu IP, št. 090-230/2020/2 z dne 14. 10. 2020, je organ posredoval pogodbo, sklenjeno po 108.b členu Zakona o socialnem varstvu, ki jo skleneta socialna zbornica in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, in vsebuje natančnejši način izvajanja in obseg inštruktažnega svetovanja v javnih socialno varstvenih zavodih in koncesionarjih.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do zahtevanih dokumentov prosilki zavrnil dostop zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)^[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Obdelava osebnih podatkov pa je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznika oz. posameznice. Posredovanje dokumentov prosilki po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. To je navedel tudi organ, zato pritožbene navedbe, da ni natančno navedel pravne podlage zavrnitve, niso utemeljene. Iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Po pregledu relevantnih pravnih podlag v zvezi z delovanjem organa (Zakon o socialnem varstvu (ZSV; Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), Statut Socialne zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 18/19), Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 50/14)), je IP ugotovil, da le-te ne vsebujejo ustreznih določb, ki bi dovoljevale razkritje zahtevanih osebnih podatkov.

Po točki c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prosilka je v pritožbi navedla, da ima organ z zakonom podeljeno javno pooblastilo, za izvajanje katerega prejema proračunska sredstva, s tem pa so po njenem mnenju prejemniki javnih sredstev tudi imenovani člani komisij, ki za svoje delo prejmejo določene nagrade, zato so ti podatki javni. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali se zahtevane informacije neposredno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev.

Po določbah 77. člena ZSV Socialna zbornica Slovenije skrbi za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti ter opravlja naloge, med katerimi so tudi javna pooblastila. Socialna zbornica kot javna pooblastila opravlja naslednje naloge: določi programe usposabljanja, ki jih določa ta zakon; za strokovne delavce in strokovne sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena tega zakona; določa vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu po 70. členu tega zakona in določa, v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost pred začetkom opravljanja posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva; določi vsebino in potek pripravništva, sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva ter nadzoruje izvajanje pripravništva v skladu s splošnim aktom iz prvega odstavka 71. člena tega zakona; določa vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva; pripravlja in sprejema kataloge potrebnih znanj in preverja usposobljenost za opravljanje posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva; načrtuje in organizira supervizijo strokovnega dela strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev; rešuje oz. preizkuša ugovore iz 94. člena tega zakona; organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom tega zakona; upravlja in obdeluje imenike podatkov zunanjih sodelavcev za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu ter za namene varstva in pomoči izvajalcem na področju socialnega varstva in zagotavljanje strokovnega dela. Kot je določeno v 78. členu ZSV, se delo zbornice financira iz: prispevkov članov; daril in volil; drugih virov; iz republiškega proračuna za naloge, ki jih opravlja kot javna pooblastila.

Gre torej za institucijo javnega prava, ki je ustanovljena z zakonom in ki v delu svojih nalog izvršuje tudi javna pooblastila, med njimi organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom ZSV[2]. Organ skladno s 50. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), ki zahteva, da neposredni uporabnik proračuna prevzema obveznosti s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno, za vsako leto z Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklene pogodbo, katere predmet je financiranje javnih pooblastil. Tako ima organ npr. v času izdaje te odločbe sklenjeno Pogodbo o financiranju javnih pooblastil Socialne zbornice Slovenije za leto 2020, št. 2611-20-050028. Organ se je v njej zavezal, da bo izvedel naloge na podlagi drugega odstavka 77. člena ZSV, med drugim tudi, da bo organiziral in izvajal inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom ZSV, in bo (oz. je) za to pridobil finančna sredstva v višini pogodbene vrednosti. V pogodbi so tudi navedena zagotovljena sredstva ter njihov namen. Specifikacija sredstev, ki se zagotavljajo zbornici v pogodbenem obdobju, je razvidna iz Priloge 2, ki je sestavni del te pogodbe. Nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko, komu in zakaj so namenjena javna sredstva, je v obravnavanem primeru izpolnjena s tem, ko so javnosti dostopni vsi podatki o vseh strankah navedenih sklenjenih pogodb o financiranju javnih pooblastil. Vendar pa v obravnavanem primeru navedena pogodba niti ni predmet zahteve. Prosilka je namreč zahtevala posredovanje vseh sklepov oz. odločb, ki se nanašajo na točno določeno članico posamezne komisije.

Po prvem odstavku 108. člena ZSV se izvajalcem dejavnosti socialnega varstva in izvajalcem, ki izvajajo programe socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, zagotavlja inštruktažno svetovanje, ki ga organizira socialna zbornica, izvajajo pa ga tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice. Komisija za volitve in imenovanja, ki je organ skupščine, pripravi predlog liste izvajalcev inštruktažnega svetovanja. Tudi Statut Socialne zbornice Slovenije v 58. členu med nalogami in pristojnostmi komisije za imenovanje in volitve določa pripravo predloga liste izvajalcev inštruktažnega svetovanja. Kot je razvidno iz Priloge 1 k Pogodbi o financiranju javnih pooblastil Socialne zbornice Slovenije, kjer so opredeljene naloge, je lista inštruktažnih svetovalcev sprejeta na organih zbornice, po kriterijih, ki zahtevajo od svetovalcev ustrezne delovne izkušnje, strokovni izpit in strokovno uveljavitev na posameznem področju.

Po Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo tudi osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Socialna zbornica Slovenije ni v registru proračunskih uporabnikov[3], ki ga sestavljajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, in ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP), iz česa sledi sklep, da organ ne sodi v del javnega sektorja, in njegovi zaposleni niti posamezniki, ki sodelujejo z organom, niso javni uslužbenci. Prav tako v obravnavanem primeru ne moremo govoriti o izvajanju javne funkcije. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v svoji praksi s področja dostopa do informacij javnega značaja v podobnih primerih že večkrat opozorilo, da opravljanje primerljivih dejavnosti ne pomeni izvajanja javne funkcije. Tako je npr. Upravno sodišče v sodbi, št. I U 415/2009-21 z dne 23. 2. 2011, navedlo, da je »ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev) dejavnost strokovne narave, ki ni neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije«, v sodbi, št. I U 2187/2011-24 z dne 19. 12. 2012, pa je sodišče npr. navedlo, da »recenzenti (ki v okviru ARRS ocenjujejo projekte, ki pridobivajo javna sredstva, op. IP) ne opravljajo javne funkcije, saj se po mnenju sodišča pojem javne funkcije nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki, ipd.)«. V obeh navedenih primerih je sodišče odločilo celo v prid popolni anonimnosti teh posameznikov. S pojasnilom k dopisu organa, št. 2100/2020-SZS/PRSL-VK z dne 8. 10. 2020, pa je razvidno, da je organ prosilki potrdil, da je bila določena posameznica imenovana v tričlansko komisijo strokovnjakov za izvedbo inštruktažnega svetovanja.

ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja organov in njihovega razpolaganja z javnimi sredstvi. V obravnavani zadevi je prejemnik javnih sredstev organ, tj. Socialna zbornica Slovenije, ki je nosilka javnega pooblastila inštruktažnega svetovanja in je za njegovo izvajanje tudi sklenila posebno pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo, in ne posamezna fizična oseba, ki mora pri pogodbeno dogovorjenih delih sodelovati zaradi zahtev področne zakonodaje (tj. ker Zakon o Socialnem varstvu v 108.b členu določa, da inštruktažno svetovanje izvajajo tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice). Ni dvoma, da je višina javnih sredstev, ki jih je organ prejel za izvajanje javnega pooblastila inštruktažnega svetovanja prosto dostopna informacija javnega značaja, kar pa ne velja za podatke oseb, ki so zaposlene pri organu ali na drugi pravni podlagi opravljajo delo pri njem. Javnost se lahko preko podatkov iz konkretno sklenjenih pogodb o financiranju javnih pooblastil seznani s tem, kdo je prejemnik javnih sredstev (v obravnavanem primeru je to Socialna zbornica Slovenije) ter o namenu (v obravnavanem primeru je to za opravljanje nalog, ki so določena kot javna pooblastila) in načinu pridobitve (v obravnavanem primeru je to iz določenih proračunskih postavk po prejetem računu in mesečnem poročilu o opravljenih nalogah), s čimer lahko izvaja nadzor nad učinkovito javno porabo sredstev, pri tem pa ne potrebuje še drugih osebnih podatkov posameznikov. Organ je prosilki potrdil, da je določena posameznica izvajalka inštruktažnega svetovanja, razkritje preostalih zahtevanih podatkov o tej posameznici pa bi po mnenju IP preseglo pojem porabe javnih sredstev z vidika organa in dometa ZDIJZ. Tako kot poveritev javnih pooblastil samo po sebi ne opravičuje obveznega združevanja v socialno zbornico[4], po mnenju IP tudi njihovo izvajanje samo po sebi ni zadostna podlaga za razkritje osebnih podatkov. Res je sicer, da izvajalci inštruktažnega svetovanja prejmejo za svoje delo plačilo, vendar po mnenju IP to še ne pomeni, da je zaradi tega treba za vsako posamezno izvedbo inštruktažnega svetovanja navesti, kateri poimensko določen član komisije je dobil določeno višino sredstev. Tudi v pogodbi je navedeno, da se dodeljena višina sredstev za izvajanje javnih pooblastil porabi za izvedbo nalog v skladu s to pogodbo, organ pa se zaveže, da bo prejeta sredstva uporabil namensko, skladno s svojim finančnim načrtom. Če se razkrije, koliko sredstev je pri posamezni izvedbi inštruktažnega svetovanja bilo porabljenih za delo komisije, bi se s tem razkril tudi podatek o porabi javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ni nujno, da se pri tem razkrije, kako je članom komisije tudi ime oz. kdo od članov je dobil koliko sredstev, saj kaj takega iz tega določila ne izhaja. Smisel te določbe je namreč, da se lahko kdorkoli seznani, koliko javnih sredstev se porabi za posamezno izvedbo inštruktažnega svetovanja, tudi za delo posamezne komisije, pri čemer ni nujno, da se razkrije imena posameznih članov in višina plačila. Kot izhaja iz določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da gre za podatke o izplačilu zneska sredstev iz javne blagajne. Ministrstvo dogovorjena sredstva po tej pogodbi zagotovi zbornici na podlagi prejetega računa, ki ga izstavi zbornica. Zbornica mora poleg računa posredovati tudi mesečna poročila o opravljenih nalogah, do zaključka tekočega leta pa dostaviti še končno vsebinsko in finančno poročilo za predhodno leto. Vendar pa v obravnavani zadevi prosilka v svoji zahtevi, niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo očitno ni zahtevala dostopa do podatkov o prejetih sredstvih za organizacijo inštruktažnega svetovanja, niti o porabi javnih sredstev za posamezno izvedbo inštruktažnega svetovanja, ampak podatke o posameznici kot članici komisije za inštruktažno svetovanje. Po mnenju IP pa citirane zakonske določbe ni mogoče razlagati tako široko, kot se zavzema prosilka, da sem sodijo katerikoli (osebni) podatki, ki se nanašajo na posameznika, ki (pogodbeno) sodeluje s prejemnikom javnih sredstev (konkretno Socialno zbornico Slovenije).

V obravnavanem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje prosilka, ni podana. Prost dostop do konkretnih osebnih podatkov, ki jih organ vodi zaradi izvrševanja nalog, bi po mnenju IP predstavljal prekomeren poseg v zasebnost posameznika, ki za samo preverjanje porabe javnih sredstev ni niti nujen, niti potreben, niti primeren. Takšno razkrivanje osebnih podatkov kot tudi informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti oz. z načelom »najmanjšega obsega podatkov«, ki ga določa člen 5(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Ker v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako pa za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti v področni zakonodaji ne obstaja druga ustrezna pravna podlaga v smislu člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, je IP zaključil, da zahtevani podatki v obravnavanem primeru predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako zahtevanih dokumentov ni mogoče posredovati na način, da se varovane podatke izloči iz njih, kot to sicer omogoča določba 7. člena ZDIJZ (delni dostop), saj je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na točno določeno posameznico, po ustaljeni sodni praksi pa v takih primerih anonimizacija ni možna.[5]

Pritožbena navedba, da je organ že pri dostopu do informacij javnega značaja zahteval, da prosilec v vlogi navede osebno ime, zato je prosilka to tudi storila, je neutemeljena. Navedba osebnega imena se nanaša na osebno ime konkretnega prosilca, saj se tako identificira stranko v postopku po ZDIJZ z pisno zahtevo, ne pa posameznik, katerega osebne podatke bi prosilec želel prejeti. Na načelni ravni ZDIJZ namreč od organa zahteva, da zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov (tako 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in bi bilo od organov nerazumno, da bi za identifikacijo zahtevanih dokumentov od prosilcev zahtevali navedbe osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti.

IP se strinja tudi z navedbami organa, da ni dolžan podajati pojasnil, ki jih je zahtevala prosilka. Po definiciji iz 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materializirani obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.

Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list EU, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] 108.b člen ZSV: »(1) Izvajalcem dejavnosti socialnega varstva in izvajalcem, ki izvajajo programe socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, se zagotavlja inštruktažno svetovanje, ki ga organizira socialna zbornica, izvajajo pa ga tričlanske komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice.

(2) Inštruktažno svetovanje obsega spremljanje strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravljajo posamezne storitve ali programe.

(3) Namen inštruktažnega svetovanja je spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, in spremljanje uresničevanja strokovnih navodil, ki jih sprejema strokovni svet za socialno varstvo, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi uresničevanje kodeksa etičnih načel, ki se uporabljajo na področju socialnega varstva.

(4) Inštruktažno svetovanje se opravi na pobudo strokovnega organa izvajalca ali na pobudo ustanovitelja.

(5) Natančnejši način izvajanja in obseg inštruktažnega svetovanja v javnih socialno varstvenih zavodih in koncesionarjih določita s pogodbo socialna zbornica in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.«

[3] https://storitve.ujp.gov.si/dostop/irpu/

[4] Ustavno sodišče RS je določbo prvega odstavka 76. člena Zakona o socialnem varstvu, ki je določala obvezno združevanje strokovnih delavcev v socialno zbornico, razveljavilo (odločba, št. U-I-137/93-24 z dne 2. 6. 1994).

[5] Sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke, npr. sodbe Upravnega sodišča, št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014.