prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

POVZETEK:

Prosilec je zahteval kopijo prijave lobističnega stika s prilogami. Organ je zahtevo delno zavrnil zaradi obstoja davčne tajnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pogoji za predmetno izjemo v obravnavani zadevi niso izpolnjeni, zato je pritožbi delno ugodil. Ker je tematika zahtevanih prilog problematika stranskega udeleženca v času epidemije skupaj s podatki o njegovem finančnem stanju in poslovnem delovanju, je IP ugotovil, da gre v dokumentih, ki sta prilogi k obrazcu, za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost po Zakonu o poslovni skrivnosti. V tem delu je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-222/2020/4

Datum: 23. 11. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 1. 10. 2020, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0900-43/2020/2, z dne 18. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 10. 2020 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-43/2020/2 z dne 18. 9. 2020, se delno ugodi in se 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na obrazec, št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo dokumenta z nazivom »Zapisi lobirancev o stiku z lobisti«, št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020, v celoti.

1. Pritožba se v delu, ki se nanaša na dostop do prilog k obrazcu, št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020, zavrne.

1. Zahteva stranskega udeleženca …, za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 28. 8. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Želel je prejeti kopijo prijave lobističnega stika ID št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020 s prilogami.

Organ je z odločbo, št. 0900-43/2020/2 z dne 18. 9. 2020, zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi obstoja izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo davčne tajnosti). Pri pregledu dokumentarnega gradiva je organ ugotovil, da razpolaga z obrazcem s številko TLFD77B847A6H z dvema prilogama, ki vsebuje podatke v smislu 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da pri posredovanju informacij javnega značaja s pridobljenimi podatki, ki predstavljajo davčno tajnost, postopa po določbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in ZDIJZ, čeprav kot organ pri svojem delu ne postopa neposredno po ZDavP-2. V prvem odstavku 15. člena ZDavP-2 je določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Po 16. členu ZDavP-2 uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Po pregledu obrazca s številko TLFD77B847A6H in pripadajočih dveh prilog je organ prosilcu omogočil delni dostop do obrazca TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020, delni dostop do priloge z zadevo »Problematika Skupine Splošna plovba v času epidemije« (Priloga 1) in delni dostop do priloge z zadevo »Poročilo..." (Priloga 2). V zahtevani dokumentaciji je prekril besedne zveze in dele besedila, ki predstavljajo podatke iz davčnih postopkov, ter podatke, ki predstavljajo davčno tajnost.

Prosilec se je 1. 10. 2020 zoper odločbo organa, št. 0900-43/2020/2 z dne 18. 9. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedel, da se njegova zahteva nanaša na posredovanje informacij, ki so povezane z nameravanimi spremembami zakonodaje, to je s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance. Iz točke 7a gradiva in ocene finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu, izhaja, da je v naslednjih letih predviden vpliv na prihodke proračuna v višini 50.000 evrov na leto. Iz tega izhaja javni interes za dostop do zaprošenih informacij. Pojasnil je, da so v preteklem obdobju (2008-2019) zavezanci, vključeni v sistem davka na tonažo, plačali 23,5 milijonov evrov manj davka, kot bi ga plačali, če bi se jim davčna obveznost odmerjala po obračunu davka od dohodka pravnih oseb, kar predstavlja 2 milijona evrov izpada prihodkov v proračunu na leto. S predrznim vztrajanjem pri sprejemanju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, se bo davčna obveznost zavezancem, ki so vključeni v sistem davka na tonažo za ladje v upravljanju, še dodatno znižala, na le še 50.000 evrov na leto. Zaradi vpliva na zmanjševanje proračunskih sredstev in dejstva, da se vsebina ponovnega predloga zakona davkoplačevalcem in zainteresirani javnosti prikriva, so tudi vsa lobiranja, ki so pripeljala do priprave in vložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, zagotovo takšna, da je njihovo razkritje v interesu javnosti. Da sta oba prejemnika državnih pomoči iz sistema davka na tonažo davčna dolžnika, izhaja iz javno objavljenega seznama neplačnikov na spletni strani http://seznami.gov.si/DURS/main_neplacniki_po_abc.html. Prosilec je opozoril, da je konkretni davčni dolžnik, da bi se izognil plačilu davčnega dolga, vložil ustavno pobudo za oceno ustavnosti določil Zakona o davku na tonažo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Poleg tega so njegovi predstavniki tudi nedovoljeno lobirali za sprejem ZDTon-B, kar je potrdila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Predlog zakona ni bil sprejet, zadevo pa preiskujeta tudi tožilstvo in NPU. Prosilec je menil, da je davčni zavezanec, s tem ko je zoper odločbe FURS vložil štiri tožbe, podatke, ki naj bi po mnenju organa predstavljali davčno tajnost, razkril že sam. Podatkov, za katere je zaprosil prosilec, organ ni pridobil od FURS, temveč jih je uslužbencem Ministrstva za finance posredoval (ti pa so jih posredovali organu) sam davčni zavezanec, ki je na ta način želel in glede na to, da je predlog zakona že vložen v zakonodajni postopek, očitno tudi je vplival na pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo s posledicami na proračunska sredstva. Pritožnik je navedel, da utemeljeno verjame, da je namen predlaganega zakona repatriacija tistega premoženja, ki je bilo pred tem preko prepovedanih dogovorov in transfernih cen preneseno na druge družbe izven Republike Slovenije. Namen in način sprejemanja predlaganega zakona sta zagotovo v javnem interesu slovenskih davkoplačevalcev. Po mnenju pritožnika je v konkretnem primeru podan prevladujoč javni interes za razkritje vseh, tudi tistih podatkov o davčnih podatkih prejemnikov državnih pomoči iz sistema davka na tonažo, ki po napačnem mnenju organa predstavljajo podatke v smislu 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 0900-43/2020/5 z dne 5. 10. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Ker so v zahtevani dokumentaciji podatki družbe …, je IP na podlagi 143. člena v povezavi s prvim odstavkom 254. člena ZUP s postopkom seznanil tudi navedeno družbo in jo pozval, naj se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. V postopek pozvani subjekt je 19. 10. 2020 prijavil stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer je zatrjeval, da zahtevani podatki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, kot tudi davčno tajnost. Stranski udeleženec je navedel, da je v zahtevanih dokumentih pojasnjeval svoje trenutno poslovanje in stanje pravnih ter davčnih postopkov, ki so v teku in v katerih je udeležen kot stranka postopka. Dokumenta vsebujeta natančne informacije o poslovanju, premoženju in korporacijski strukturi stranskega udeleženca. Ti podatki so njegova poslovna skrivnost, ki je ni dovoljeno razkriti tretjim osebam. Ti podatki so kot poslovna skrivnost opredeljeni tudi s sklepom družbe z dne 11. 12. 2008. Po vsebini so podatki take narave, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, saj stranski udeleženec neposredno pojasnjuje stanje na trgu in svoj finančni položaj. Prav tako se podatki nanašajo na davčne (upravne) postopke, ki so v teku. Gre za davčni postopek in izsledke tega postopka, ki je še vedno v teku na prvi stopnji pri davčnem organu. Podatki se nedvomno obravnavajo kot davčna tajnost po 8. členu ZDavP-2 in stranski udeleženec kot davčni zavezanec ima pravico zahtevati, da državni organ njegovih podatkov, ki so pridobljeni v okviru davčnega postopka, ne razkriva tretjim osebam. Stranski udeleženec se je skliceval na izjemi poslovne skrivnosti in davčne tajnosti po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je treba dostop do teh podatkov zavrniti. Stranski udeleženec je oporekal pritožbenim navedbam, da je sam razkril podatke. V vloženih tožbah pred Upravnim sodiščem je šlo za obrambo pravic in vložitev pravnih sredstev v sodnem postopku, kjer se davčno tajnost varuje z izključitvijo javnosti. Varovanje davčne tajnosti je stranski udeleženec pričakoval tudi od Ministrstva za finance, ki mu je posredoval te podatke. Z dokumentom, ki je imel drug (legitimen) namen, se stranski udeleženec ni mogel odpovedati varstvu davčne tajnosti, ki je zagotovljeno po zakonu. Stranski udeleženec je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP je ugotovil, da je predmet zahteve dokument z nazivom »Zapisi lobirancev o stiku z lobisti«, št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020, z dvema prilogama (prilogi sta dopis z zadevo problematike Splošne plovbe v času epidemije ter poročilo s povzetki in pojasnili o položaju in vplivu na poslovanje Splošne plovbe).

Izpodbijana odločba temelji na 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Prosilec je v pritožbi oporekal ugotovitvam organa, saj za razkritje zahtevane dokumentacije obstaja prevladujoč javni interes. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij skliceval na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in prekril tiste dele besedila in besednih zvez, ki predstavljajo podatke iz davčnih postopkov in davčno tajnost, pri čemer ni ugotavljal javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz 8. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2), po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Pojem davčne tajnosti je opredeljen v 15. členu ZDavP-2, ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo[1]. Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti. Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. Iz navedenega izhaja, da je lahko pojem davčne tajnosti pojmovno vezan le na davčne organe oz. organe, ki odločajo v davčnem postopku, pogoji za obstoj davčne tajnosti pa so sledeči: (1) da s podatki razpolaga davčni organ (tj. organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru FURS), (2) da gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca, (3) da gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru podatki, ki so podlaga za odmero davka na tonažo po ZDTon). Enako izhaja tudi iz dosedanje prakse IP.^[2]

Z vpogledom v zahtevano dokumentacijo je IP ugotovil, da ne gre za dokumente, ki bi jih davčni zavezanec posredoval davčnemu organu zaradi odmere davčne obveznosti. Podatki se sicer nanašajo na davčnega zavezanca (v tej zadevi stranskega udeleženca), vendar pa se vsebina podatkov nanaša na podatke o poslovanju, korporacijski strukturi družbe, premoženju, o vloženih pravnih sredstvih, finančnem stanju, davčnih postopkih v teku in samih ugotovitvah v teh davčnih postopkih, ki na organ niso bili naslovljeni (niti jih organ ne vodi) z namenom, da na njihovi podlagi davčni organ odloči o davčni obveznosti konkretnega davčnega zavezanca (v tej zadevi stranskega udeleženca). Tudi po definiciji davčnega organa iz 11. člena ZDavP-2 Komisija za preprečevanje korupcije ni državni organ, pristojen za pobiranje davkov, niti državni organ, ki v davčnih in drugih stvareh odloča o davkih. Pogoji za predmetno izjemo v obravnavani zadevi torej niso izpolnjeni, kar pomeni, da se je organ pri zavrnitvi skliceval na napačno izjemo.

Organ je torej dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil na podlagi izjeme varstva davčne tajnosti, ki v obravnavani zadevi ni podana, zato je IP odločil, da je dokument z nazivom »Zapisi lobirancev o stiku z lobisti«, št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020, prosto dostopna informacija javnega značaja v celoti.

Navedeno pa ne velja za obe prilogi k obrazcu, št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020. Glede na to, da je tematika zahtevanih prilog problematika stranskega udeleženca v času epidemije skupaj s podatki o njegovem finančnem stanju in poslovnem delovanju, je IP ugotovil, da gre v dokumentih, ki sta prilogi k obrazcu, za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost po Zakonu o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS).

ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

• je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
• ima tržno vrednost;
• imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Iz navedene definicije izhaja, da so poslovna skrivnost tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Opredelitev poslovne skrivnosti zajema strokovno znanje in izkušnje, poslovne informacije in tehnološke informacije, kadar obstajata legitimni interes, da so še naprej zaupni, in legitimno pričakovanje, da se ohrani taka zaupnost. Poleg tega mora imeti to strokovno znanje, izkušnje ali informacije dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti). Pri presoji ravnanja imetnika poslovne skrivnosti, ali je razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, je pomembno to, da je ravnal skrbno (po standardu dobrega gospodarja ali gospodarstvenika) in z namenom zaščite svoje poslovne skrivnosti.[3]

S pregledom zahtevane dokumentacije je IP ugotovil, da gre za informacije, ki nedvomno izkazujejo poslovne informacije, ki imetniku omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu, informacije imajo tudi svojo tržno vrednost, saj bi razkritje škodovalo tako poslovnim kot finančnim interesom, imetnik pa je za ohranitev informacij kot poslovno skrivnost razumno ukrepal, saj je v dokumentaciji izrecno navedel, da predmetni dopis in informacije v zvezi s tem dopisom predstavljajo davčno tajnost v skladu z 217.a členom ZDavP-2 in 23. členom Direktive ter poslovno skrivnost davčnega zavezanca skladno z določbami 2. člena ZPosS. Stranski udeleženec je v odgovoru na pritožbo navedel, da so ti podatki kot poslovna skrivnost opredeljeni tudi s sklepom družbe z dne 11. 12. 2008. Ker je pisna opredelitev poslovne skrivnosti le eden od primerov razumnega ukrepanja (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS), to zgolj utrjuje IP v prepričanju, da je nedvomno v interesu imetnika poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oz. zaupne.

Prosilec sicer ni oporekal obstoju davčne tajnosti, vendar je v pritožbi zatrjeval, da za njihovo razkritje obstaja prevladujoč javni interes. Tako se je IP opredelil tudi do javnega interesa za dostop do zahtevanih informacij, na katerega se je skliceval prosilec. Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V obravnavanem primeru IP je izvedeni test (kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe) pokazal, da se tehtnica ne prevesi v prid javnega interesa za razkritje poslovnih skrivnosti, ki jih je ugotovil IP v pritožbenem postopku. Prosilec je v pritožbi pojasnil svoj pogled, kako bo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo vplival na zmanjševanje proračunskih sredstev in s trditvijo, da se bo davčna obveznost zavezancem, ki so vključeni v sistem davka na tonažo za ladje v upravljanju, še dodatno znižala, izkazoval upravičenost do razkritja zaupnih podatkov v javnem interesu. S tem se IP ni strinjal. Davčna politika je stvar države, ki jo sprejema. Čeprav Evropska komisija davek na tonažo obravnava kot državno pomoč in jo pod posebej določenimi pogoji tudi dovoljuje, gre pri tej obliki obdavčitve še vedno za davčno politiko države, ki jo predlaga vlada in sprejema državni zbor. Za presojo o sprejemljivem davku oz. davčnem sistemu je odgovoren predlagatelj zakona oz. zakonodajalec z vidika postavljenih ciljev, zapisanih v samem predlogu zakona. S spletnega portala Državnega zbora je razvidno, da je bil Predlog zakona 24. 9. 2020 posredovan v zakonodajni postopek, kjer je tudi objavljen.[4] Vsebuje razloge za sprejem, kot tudi cilje, načela in poglavitne rešitve. IP se ne more strinjati s pritožbeno navedbo, da se vsebina ponovnega predloga zakona davkoplačevalcem in zainteresirani javnosti prikriva, saj je besedilo predloga zakona objavljeno in dostopno širši javnosti. Vsi relevantni podatki o sprejemanju davčnih predpisov so prosilcu in splošni javnosti znani. Tudi splošno znano oz. javno dejstvo, da je eden od davčnih zavezancev lobiral za spremembo veljavne zakonodaje, pa ne more biti razlog za razkrivanje njegovih poslovnih skrivnosti. Tudi po ustaljeni upravno sodni praksi (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. IP ne soglaša s pritožbeno navedbo, da je v konkretnem primeru podan prevladujoč javni interes za razkritje vseh podatkov (tudi davčnih) prejemnikov državnih pomoči iz sistema davka na tonažo, ker se jim je zaradi vključenosti v sistem davka na tonažo odmerjalo nižje davčne obveznosti, kot bi se jim po obračunu davka od dohodka pravnih oseb. Zgolj dejstvo, da so obstoječi davčni zavezanci, namesto do takratnega načina obdavčenja po določbah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, po sprejetju ZDTon pristopili k sistemu davka na tonažo, ne more biti podlaga za razkrivanje podatkov, ki so del davčnih postopkov oz. predstavljajo poslovno skrivnost, in ne upravičuje razkrivanja podatkov o obračunavanju davka od dohodkov pravnih oseb. Glede na trenutno zakonsko ureditev so davčni zavezanci zgolj izbrali eno od možnosti obračunavanja davkov, ki pa jih ni zavezovala k splošnemu razkrivanju svojih finančnih ali poslovnih informacij.

Prav tako na razkrivanje poslovnih skrivnosti stranskega udeleženca ne more vplivati dejstvo, da je prejemnik državnih pomoči iz sistema davka na tonažo davčni dolžnik, kar je moč razbrati iz javno objavljenega seznama neplačnikov na spletni strani Finančne uprave RS. Pri tovrstni obdelavi izrecno določenih posameznih podatkov gre namreč za objavo, ki je določena s področnim zakonom. Namen te objave je krepitev davčne kulture, izboljšanje plačilne discipline ter povečanje prostovoljnega, pravilnega in pravočasnega obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti in zato glede davčnih podatkov posameznih zavezancev ne zajema več kot imena davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presegajo 5.000 EUR in so starejše od 90 dni. Takšna objava pa ne opravičuje razkrivanja vseh zaupnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja na zahtevo posameznega prosilca.

Pritožbene navedbe o vlaganju ustavnih pobud in drugih pravnih sredstev z namenom izogiba plačila davčnega dolga so za konkreten primer irelevantne in jih IP niti ne more vzeti v obzir, saj je vlaganje pravnih sredstev skladno z načelom pravne države, morebitna zloraba le-teh pa v domeni posameznih sodišč, ki vodijo konkretne sodne postopke.

Prav tako se IP ni strinjal s pritožbeno navedbo, da podatkov ni več moč varovati, ker jih je zavezanec že večkrat razkril sam v različnih postopkih, ki jih je sprožal pred organi Republike Slovenije. Ni dvoma, da je tudi v sodnih postopkih treba varovati poslovne skrivnosti, zato 8. člen ZPosS določa posebne zahteve, s katerimi je zagotovljeno varstvo zaupnosti poslovne skrivnosti. Določena so jasna pravila, kako sodišče ravna, ko ugotovi, da obravnavano gradivo vsebuje poslovno skrivnost. Posebna pravila veljajo tudi, če obrazložitev sodbe vsebuje poslovno skrivnost. Skladno z določbo 332.d člena Zakona o pravdnem postopku se strankam v takih primerih vroči sodba, ki ne vsebuje poslovne skrivnosti, torej izrek sodbe brez obrazložitve, ki ne vsebuje poslovne skrivnosti, in pouk, da je izvirnik sodne odločbe s celotno obrazložitvijo na voljo v prostorih sodišča. Tako varstvo ostaja veljavno tudi po koncu sodnega postopka, zato IP ni mogel slediti pritožbenim navedbam, da so podatki, ki so označeni kot poslovna skrivnost, javni, ker so bili razkriti v sodnih postopkih.

IP je zaključil, da odločitev organa ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil ter odločil, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo obrazca, št. TLFD77B847A6H z dne 19. 5. 2020, v celoti (1. točka izreka te odločbe). Glede prilog k obrazcu je IP pritožbo prosilca na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe). Ker je bil v izpodbijani odločbi izrek obrazložen z napačnimi razlogi, je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge (vsebina prilog je poslovna skrivnost in ne davčna tajnost).

Stranski udeleženec, …, je v vlogi, tj. v odgovoru na pritožbo, zahteval tudi povrnitev stroškov. Glede povrnitve stroškov prvi odstavek 114. člen ZUP določa, če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov. V obravnavanem primeru sta prosilec in stranski udeleženec deloma uspela vsak s svojim zahtevkom, zato krijeta vsak svoje stroške. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev nastalih stroškov se tako zavrne (3. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena ZUT (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008.

[2] Npr. odločbe IP, št. 090-161/2019/3 z dne 17. 7. 2019, št. 090-276/2016/7 z dne 17. 2. 2017.

[3] Povzeto po obrazložitvi k 2. členu Predloga zakona o poslovni skrivnosti. Spletna stran https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/24ea89ebd447e06592d47c4c7e1999b0de3557e6fa4da05d84564ebab3d787c5 (november 2020).

[4] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. Spletna stran https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=F5E0C7C1232F3142C12585ED004BFBC7&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc (november 2020).