prosilec - Osnovna šola Radlje ob Dravi

POVZETEK:

Organ je z izpodbijanim sklepom prosilcu naložil plačilo pologa za stroške posredovanja informacij v znesku 21,18 EUR z DDV. V razlogih izpodbijanega sklepa je navajal,da je 18. 9. 2020 zahtevi prosilca v celoti ugodil in mu, za posredovanje elektronskega zapisa zahtevanih informacij, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDIJZ, zaračunal materialne stroške, saj ti presegajo 20, 00 EUR. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ prosilca pred posredovanjem informacij ni obvestil o višini stroškov, skladno z določbami ZDIJZ in Uredbe, medtem, ko je prosilec od njega to v zahtevi izrecno zahteval. Poleg tega je IP ugotovil, da je organ izpodbijani sklep o stroških oblikoval kot polog, za kar prav tako ni imel podlage v ZDIJZ oziroma v Uredbi. IP je zato pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijani sklep.

ODLOČBA:

Številka: 090-220/2020/2

Datum: 9. 10. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ..(v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 9. 2020, zoper sklep Osnovne šole Radlje ob Dravi, Koroška cesta 17, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2020/10 z dne 18. 9. 2020, v zvezi s stroški posredovanja informacij v postopku dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 30. 9. 2020 se ugodi in se sklep Osnovne šole Radlje ob Dravi, št. 090-2/2020/10 z dne 18. 9. 2020, odpravi.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 28. 8. 2020 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje:

- zapisnike o vseh inšpekcijskih postopkih, ki sta jih zoper OŠ Radlje ob Dravi vodila Inšpektorat RS za šolstvo in šport in Inšpektorat za javni sektor v obdobju od 1. 1. 2014 do dneva priprave dokumentacije,

- zapisnike Sveta staršev OŠ Radlje ob Dravi iz obdobja od 1. 1. 2015 do dneva priprave dokumentacije,

- zapisnike Sveta zavoda OŠ Radlje ob Dravi iz obdobja od 1. 1. 2015 do dneva priprave dokumentacije.

Dokumente je želel prejeti brez varovanih osebnih podatkov in v kronološkem vrstnem redu. Poleg tega je še prosil, naj ga organ, v primeru kakršnihkoli stroškov v zvezi z njegovo zahtevo, o tem obvesti na njegov elektronski naslov.

Dne 16. 9. 2020 je organ prosilca pozval na razjasnitev njegove zahteve, in sicer ali se ta nanaša tudi na priloge zahtevanih zapisnikov. Prosilec je organu istega dne odgovoril, da želi, da se mu zaenkrat posredujejo samo zapisniki brez prilog.

Organ je nato izdal sklep, št. 090-2/2020/10 z dne 18. 9. 2020 (izpodbijani sklep), in ga istega dne, po elektronski pošti, posredoval prosilcu. Z njim je prosilcu naložil plačilo pologa za stroške posredovanja informacij v znesku 21,18 EUR z DDV v roku 5 dni od prejema tega sklepa. V razlogih izpodbijanega sklepa je navajal,da je 18. 9. 2020 zahtevi prosilca v celoti ugodil in mu, za posredovanje elektronskega zapisa zahtevanih informacij, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDIJZ, zaračunal materialne stroške, saj ti presegajo 20, 00 EUR. Ob sklicanju na določbo 17. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[1] (v nadaljevanju Uredba) je izračunal, da za skupno 217 strani posredovanih dokumentov ti stroški zanašajo 21,18 EUR z DDV.

Po prejemu izpodbijanega sklepa se je prosilec dne 28. 9. 2020 z elektronsko vlogo obrnil na organ in zahteval, da mu posreduje zahtevane dokumente, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ njegovi zahtevi v celoti ugodil.

Istega dne, torej 28. 9. 2020 je organ prosilcu po elektronski pošti posredoval zahtevno dokumentacijo.

Dne 30. 9. 2020 je prosilec pri organu vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep. Navajal je, da ZDIJZ določa, da je organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Poudaril je, da je v svoji zahtevi prosil, da ga organ v zvezi s stroški obvesti, vendar tega pred izdajo sklepa o stroških ni storil. Posledično prosilec ni podrobneje poznal obsega posamezne vrste dokumentov in stroškov povezanih z njihovim posredovanjem. Navaja, da če bi npr. vedel, da bo med posredovanimi dokumenti 49 strani zapisnikov Sveta staršev vrtca, bi za ta del zmanjšal svoj zahtevek, kajti ti dokumenti ga niso zanimali. S tem bi stroški padli pod mejo, do katere se jih ne obračunava. Meni, da je organ stroške obračunal v nasprotju z veljavnimi predpisi, zato organu predlaga, da sklep o plačilu stroškov odpravi oziroma pritožbo odstopi v reševanje IP.

Organ prve stopnje je z dopisom, št. 090-2/2020/12 z dne 1. 10. 2020, pritožbo odstopil v reševanje IP. Navajal je še, da se s pritožbenimi navedbami ne strinja, saj je bil izpodbijani sklep, s katerim je bi prosilec seznanjen, da bo moral plačati stroške, prosilcu poslan 18. 9. 2020. Nanj se prosilec ni odzval. Šele 30. 9. 2020 je organ prejel njegov odgovor in mu zahtevano dokumentacijo tudi posredoval. Nasprotuje pritožbenim navedbam, da  so mu posredovali zapisnike Sveta staršev vrtca. Pojasnjuje, da je Osnovna šola Radlje ob Dravi enovit zavod, ki ima v svojem sestavu tudi vrtec, skladno s sprejetim Odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega in vzgojno varstvenega zavoda OŠ Radlje ob Dravi. Tako se kot Svet staršev OŠ Radlje ob Dravi tretira tudi Svet staršev vrtca. Na koncu je še navajal, da prosilec večkrat zaproša za informacije javnega značaja (ki so večkrat v vzročno posledičnem odnosu) v stilu, da ne bi stroški le tega presegli 20 evrov, zato ocenjuje, da gre za t. i.»drobljenje naročila«, za kar organ ni prepričan, da je korektna oziroma zakonita praksa.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP v zvezi s 259. členom ZUP izpodbijani sklep preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih in prosilcu že posredovanih informacij javnega značaja, o katerih je organ odločil z izpodbijanim sklepom.

Nesporno je, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. ZDIJZ namreč v prvem odstavku 36. člena določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba.

Ob upoštevanju navedenih določb je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.

V zvezi z navedenim pa je treba opozoriti, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Pred novelo ZDIJZ-C[2] je namreč ZDIJZ v 35. členu določal, da organ na podlagi stroškovnika, ki ga predpiše vlada, sam določi svoj stroškovnik. Tak stroškovnik je bil lahko od organa do organa različen, zaradi česar je bila njegova objava nujna, da je prosilec sploh lahko predvidel, kakšne stroške mu organ lahko zaračuna. Posledično je veljalo, da kadar organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. S spremembo navedene določbe z že omenjeno novelo ZDIJZ-C pa to ne velja več. Kot že rečeno, je zdaj enotni stroškovnik objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti.

Ne glede na predhodno navedeno, pa še vedno obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij, kar, kot ugotavlja IP iz spisovne dokumentacije, prosilec v predmetni zahtevi z dne 28. 8. 2020 tudi storil. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ga ne šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati.

Po ugotovitvah IP, iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ prosilca pred posredovanjem informacij obvestil o višini stroškov, skladno z zgoraj pojasnjenimi določbami ZDIJZ in Uredbe, medtem, ko je prosilec od njega to izrecno zahteval v zahtevi z dne 28. 8. 2020. IP namreč pojasnjuje, da si organ napačno razlaga, da je zakonski pogoj po predhodni seznanitvi prosilca z zaračunanjem stroškov, izpolnil s tem, ko je prosilcu pred posredovanjem zahtevanih informacij izdal in posredoval izpodbijani sklep. Predhodnega obvestila iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ namreč ni mogoče enačiti z izdajo oblastvenega akta (izpodbijanega sklepa), s katerim je plačilo stroškov že naloženo in kot tak lahko sklep predstavlja tudi izvršilni naslov. Takšna interpretacija obvestila, bi namreč v bistvenem izničila namen predhodnega obvestila oziroma opozorila prosilca o tem, da bo organ za posredovanje stroškov zaračunal stroške. Ta pa je v možnosti, da se prosilec še pred izdajo sklepa o stroških odloči, ali bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval in da, še pred prejemom izpodbijanega sklepa, pri organu poizve o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ.

Poleg tega IP ugotavlja, da je organ izpodbijani sklep o stroških oblikoval kot polog, za kar prav tako ni imel podlage v ZDIJZ oziroma v Uredbi. Možnost zahtevati vnaprejšnji polog ureja drugi odstavek 18. člena Uredbe. Ta določa, da če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 eurov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. V pozivu za plačilo vnaprejšnjega pologa mora organ določiti rok za plačilo, ki ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema poziva, in obrazložiti višino pologa. Po posredovanju informacij zavezanec obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep. Če polog presega dejanske materialne stroške, zavezanec prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko. Pritožba zoper zahtevo za plačilo vnaprejšnjega pologa ni dovoljena. Če prosilec ne izvrši vnaprejšnjega plačila, mora zavezanec izdati sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je dovoljena pritožba, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec. Kot izhaja iz navedb organa v spisovni dokumentaciji, posredovanje zahtevanih dokumentov ne bi preseglo 80 EUR (organ je v izpodbijanem sklepu namreč stroške ocenil na 21,18 EUR), zato določbe o pologu, v konkretnem primeru niti ni mogoče uporabiti.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi izpodbijanega sklepa.

V zvezi z navedbami organa v odstopnem dopisu, št. 090-2/2020/12 z dne 1. 10. 2020, da prosilec »drobi zahteve« z namenom, da posredovanje dokumentov ne preseže 20 EUR, pa IP pojasnjuje, da takšno ravnanje prosilca ne more pomeniti utemeljene pritožbene navedbe za drugačno odločitev IP v zvezi s stroški posredovanja zahtevanih informacij, če organ takšnih funkcionalno povezanih zahtev ne združi skladno z določbami procesne zakonodaje (ZUP) oziroma jih ne obravnava kot zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. čelna ZDIJZ.

Poleg tega IP na koncu še poudarja, da odločitev iz te odločbe v nobenem primeru ne prejudicira odločitve o glavni stvari v relevantnem postopku dostopa do informacij javnega značaja.

Upoštevajoč vse zgornje argumente, je IP pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil izpodbijani sklep, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V tem postopku drugi posebni stroški niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat , univ. dipl. prav., 

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 24/16.

[2] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 23/14).