Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Osnovna šola Kungota

+ -
Datum: 30.11.2020
Številka: 090-219/2020
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Osebni podatek

POVZETEK:

Organ je v izpodbijani odločbi dostop do zapisnikov vseh inšpekcijskih postopkov, ki sta jih zoper organ vodila Inšpektorat RS za šolstvo in šport in Inšpektorat za javni sektor v obdobju od 1. 1. 2015 do dneva priprave dokumentacije, zavrnil, ker je trdil, da ne gre za informacije javnega značaja, saj jih organ ni izdelal sam, niti jih ni izdelal ob sodelovanju z drugimi organi, niti si jih ni pridobil od drugih oseb in organov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z njimi razpolaga in da ti predstavljajo informacijo javnega značaja. Pritožbi prosilca je zato delno ugodil ob upoštevanju, da ti dokumenti vsebujejo podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oziroma funkcijo funkcionarjev, organu naložil njihovo delno razkritje. V preostalem delu pa je, ob sklicevanju na izjemo varstva osebnih podatkov, pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-219/2020/8

Datum: 30. 11. 2020

                                                           

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 9. 2020, zoper odločbo Osnovne šole Kungota, Plintovec 10 c, 2201 Zgornja Kungota (v nadaljevanju organ), št. 609-1/2020-220 z dne 23. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 30. 9. 2020 zoper odločbo Osnovne šole Kungota, št. 609-1/2020-220 z dne 23. 8. 2020, se delno ugodi in se II. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:
  • zapisnik o inšpekcijskem nadzoru Inšpektorata za javni sektor, št 0611-54/2015/32 z dne 27. 1. 2016, pri čemer je v dokumentu dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:

- vrsto zaključene šole javnega uslužbenca v prvi vrstici prvega odstavka v poglavju 1.2. in v prvi vrstici petega odstavka v podpoglavju 1.2.1.,

- število let delovne dobe v zadnji vrstici drugega odstavka v podpoglavju 1.2.1;

- zaključeno vrsto in stopnjo izobrazbe javne uslužbenke v prvi vrstici prvega odstavka v poglavju 1. 3.,

- višina dodatka iz 2. člena aneksa KP v četrti vrstici prvega odstavka v poglavju 1. 3.,

- zaključeno vrsto in raven izobrazbe javne uslužbenke v tretji vrstici prvega odstavka v podpoglavju 1. 3. 1.

- zaključeno vrsto in raven izobrazbe javne uslužbenke v prvi vrstici prvega odstavka v poglavju 1. 4. in v tretji vrstici prvega odstavka v podpoglavju 1. 4. 1.,

- vsi razlogi odsotnosti in nadomeščanj javnih uslužbenk v alinejah poglavja 3.1.;

  • zapisnik Inšpektorata za javni sektor o izvajanju ukrepov, št. 0611-54/2015/40 z dne 16. 6. 2016, pri čemer je v dokumentu dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:  

-višino dodatka na delovno dobo v drugi vrstici tretjega odstavka v poglavju 1.1., v drugi vrstici drugega odstavka v poglavju 1.2., v drugi vrstici drugega odstavka v poglavju 1.3., v drugi vrstici drugega odstavka poglavja 1.4., v drugi vrstici četrtega odstavka v poglavju 1. 5.;

  • zaključni zapisnik Inšpektorata za javni sektor, št. 0611-54/2015/43 z dne 18. 7. 2016, pri čemer je v dokumentu dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:

-višino dodatka na delovno dobo v tretji vrstici prvega odstavka v poglavju 1.1., v tretji vrstici prvega odstavka v poglavju 1.2., v četrti vrstici prvega odstavka v poglavju 1. 4. in v peti vrstici prvega odstavka v poglavju 1.5.;

  • zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-180-2015 z dne 13. 7. 2015, pri čemer je v dokumentu dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:

- ime in priimek odvetnice v tretji alineji poglavja 2.

-celoten drugi odstavek v poglavju 4.,

- razlog preklica seje v tretji vrstici prve alineje 5. poglavja.,

- celotno tretjo alinejo 5. poglavja;

  • zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-329-2015 z dne 7. 3. 2016, pri čemer je v dokumentu dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:

- imena, priimke, delovna mesta in število glasov kandidatov na volitvah v Svet zavoda torej vseh šest alinej v prvem odstavku v poglavju 4.1;

  • zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o rednem inšpekcijskem nadzoru (pregledu), št. 20101-004-2015 z dne 13. 5. 2015, pri čemer je v dokumentu dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke:

- ime in priimek posameznika, izvajalca interesne dejavnosti Planinski krožek, za katerega ni razvidno, ali je delavec šole ali zunanji izvajalec, v tabeli na stani 11,

-razlogi za nižjo realizacijo v oddelkih od 6. do 9. razreda, ki se nanašajo na osebne okoliščine učiteljev v drugi, dvanajsti in dvaindvajseti vrstici besedila na strani 13, in na prvi vrstici pod tabelo 4 na str 14.

  1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je 18. 8. 2020 pri organu vložil zahtevo po ZDIJZ in od organa v elektronski obliki zahteval:  

  • zapisnike o vseh inšpekcijskih postopkih, ki sta jih zoper organ vodila Inšpektorat RS za šolstvo in šport in Inšpektorat za javni sektor v obdobju od 1. 1. 2015 do dneva priprave dokumentacije in
  • zapisnike Sveta staršev pri organu iz obdobja od 1. 1. 2015 do dneva priprave dokumentacije.

Prosilec je dokumente želel pridobiti brez varovanih osebnih podatkov in podatkov, ki bi pomenili druge izjeme po ZDIJZ.

Organ je 23. 8. 2020 izdal odločbo, s katero je s I. točko izreka zahtevi prosilca v delu, ki se je nanašala na posredovanje zapisnikov Sveta staršev, delno ugodil, tako, da je v njih prekril varovane osebne podatke in se pri tem skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z II. točko pa je odločil o dostopu do zapisnikov o vseh inšpekcijskih postopkih, ki sta jih zoper organ vodila Inšpektorat RS za šolstvo in šport in Inšpektorat za javni sektor v obdobju od 1. 1. 2015 do dneva priprave dokumentacije in zahtevo prosilca zavrnil ob sklicevanju na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navajal je, da ti dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj jih organ ni izdelal sam, niti jih ni izdelal ob sodelovanju z drugimi organi, niti si jih ni pridobil od drugih oseb in organov.

Prosilec je 30. 9. 2020 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo z dne 4. 6. 2020. Navajal je, da ne drži ugotovitev organa, da zapisniki Inšpektorata RS za šolstvo in šport in Inšpektorata za javni sektor organ niso informacije javnega značaja. Prosil je, da mu organ posreduje tudi te dokumente.

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, z dopisom z dne 2. 10. 2020, odstopil v reševanje IP.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Ker organ dopisu ni priložil dokumentov, ki so bili predmet zahteve in izpodbijane odločbe, ga je IP z dopisom št. 090-219/2020/4 z dne 9. 10. 2020 pozval na predložitev teh dokumentov.

Organ je z dopisom št. 609-1/2020-253 z dne 13. 10. 2020 IP posredoval le izpodbijano odločbo in dokumente, o katerih je odločil s I. točko izpodbijane odločbe. Zato je IP, z dopisom, št. 090-219/2020/6 z dne 21. 10. 2020, organ ponovno pozval, naj mu posreduje še zapisnike iz prve alineje prosilčeve zahteve, o katerih je organ odločil z II. točko izreka izpodbijane odločbe. Organ je z dopisom, št. 609-1/2020-575 z dne 24. 10. 2020 IP posredoval tudi te zahtevane dokumente.

K I. in II.  točki izreka

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

  1. Predmet pritožbenega postopka

Izhajajoč iz izpodbijane odločbe in navedb v pritožbi IP ugotavlja, da prosilec izpodbija le II. točko izreka izpodbijane odločbe, torej odločitev, s katero je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop do  zapisnikov o vseh inšpekcijskih postopkih, ki sta jih zoper organ vodila Inšpektorat RS za šolstvo in šport in Inšpektorat za javni sektor v obdobju od 1. 1. 2015 do dneva priprave dokumentacije. Ti dokumenti so torej predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

Glede na navedeno je, po vpogledu v prejeto dokumentacijo, IP ugotovil, da gre na naslednje dokumente:

  • zapisnik o inšpekcijskem nadzoru Inšpektorata za javni sektor, št 0611-54/2015/32 z dne 27. 1. 2016,
  • zapisnik Inšpektorata za javni sektor o izvajanju ukrepov, št. 0611-54/2015/40 z dne 16. 6. 2016,
  • zaključni zapisnik Inšpektorata za javni sektor, št. 0611-54/2015/43 z dne 18. 7. 2016,
  • zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-180-2015 z dne 13. 7. 2015,
  • zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-329-2015 z dne 7. 3. 2016 in,
  • zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o rednem inšpekcijskem nadzoru (pregledu), št. 20101-004-2015 z dne 13. 5. 2015.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec za dostop do informacij. Iz Registra zavezancev za dostop do informacij javnega značaja izhaja, da je organ zavezan po ZDIJZ kot druga oseba javnega prava, torej po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da organ skladno z določbo 2. člena ZSPJS[1] sodi v javni sektor, njegovi zaposleni pa so javni uslužbenci.

Sporno pa je, ali je organ odločil pravilno in zakonito, ko je z II. točko izreka izpodbijane odločbe v celoti zavrnil dostop do predmetnih zapisnikov, ker je zaključil, da ti ne predstavljajo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

  1. Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Ker organ navaja, da zahtevani zapisniki ne predstavljajo informacije javnega značaja, saj jih ni izdelal organ sam, niti jih ni izdelal ob sodelovanju z drugimi organi, niti si jih ni pridobil od drugih oseb in organov, IP ugotavlja, da organ izpodbija drugi kriterij definicije informacije javnega značaja. V zvezi s tem kriterijem IP pojasnjuje, da samo dejstvo, da organ ni »originator» dokumenta, ne pomeni avtomatično, da z njim ne razpolaga. Tudi, če organ nekega dokumenta namreč ne naredi sam, ali v sodelovanju z drugimi organi, ne pomeni, da lahko samo iz tega razloga dostop do njega zavrne. Če se namreč ugotovi, da organ ta dokument ima v posesti, ker ga je pridobil od organa, pri katerem je nastal ali od druge tretje osebe, potem to pomeni, da je kriterij razpolaganja z dokumentom izpolnjen.

Vezano na ugotovitve v obravnavani zadevi, ko je organ predmetne zapisnike Inšpektorata RS za šolstvo in šport in Inšpektorata za javni sektor, IP posredoval (dopis organa, št. 609-1/2020-575 z dne 24. 10. 2020), IP ugotavlja, da torej z njimi razpolaga (v materializirani obliki), tako, da je izpolnjen tudi ta kriterij informacije javnega značaja. Z vpogledom v tem zapisnike (odredbe o vročitvi), IP dalje ugotavlja tudi, da so bili ti dokumenti že ob svojem nastanku posredovani tudi organu, kot stranki predmetnih inšpekcijskih nadzorov, torej je organ z njimi razpolagal tudi v času izdaje izpodbijane odločbe. Glede na navedeno IP pritrjuje pritožbenim navedbam, da predmetni zapisniki za organ predstavljajo informacijo javnega značaja.

Glede na te ugotovitev se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali ti zapisniki predstavljajo prosto  dostopne informacije javnega značaja in v kakšnem obsegu. Zato je presojal, ali pri njih obstajajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot jih določa 5a in 6. člen ZDIJZ.

  1. Izjema varstva osebnih podatkov

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov[2]. Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka je IP po vsebinskem pregledu dokumentov (zapisnikov), ki so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo posamezne osebne podatke javnih uslužbencev zaposlenih pri organu, javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorat aRS za šolstvo in šport, ki so vodili konkretne postopke nadzora, osebne podatke drugih javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev ter osebne podatki posameznikov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno je mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da je podana pravna podlaga za obdelavo določenih osebnih podatkov javnih uslužbencev organa ter javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorata RS za šolstvo in šport. Takšno pravno podlago za njihovo obdelavo namreč predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Gre za t.i. izjemo od izjem, ki se nanaša na absolutno javne podatke.

IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, kateri osebni podatki javnih uslužbencev so tisti, ki so glede na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ podatki, ki so v zvezi z njihovim delovnim razmerjem oziroma podatki povezani s porabo javnih sredstev. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti

Upoštevajoč navedeno je IP odločil, da glede zahtevanih dokumentov obstaja zakonska pravna podlaga za razkritje (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ali druga pravna podlaga) naslednjih osebnih podatkov:

  • v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru Inšpektorata za javni sektor, št 0611-54/2015/32 z dne 27. 1. 2016: imena in priimki javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorata RS za šolstvo in šport, ki so vodili konkretne postopke nadzora in njihovi podpisi, imena in priimki javnih uslužbencev organa in njihovi podpisi, njihova delovna mesta in plačni razred, podatki o sklenjenih pogodbah o zaposlitvi, ocene, napredovanja, delovna mesta, nazivi, podatki o udeležbi v šoli v naravi in s tem povezani podatki o dežurstvu, stalni pripravljenosti, trenerskemu dodatku in kilometrini, raven in stopnja izobrazbe, ki je bila pogoj za zasedbo delovnega mesta, imena in priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev navedenih na odredbi za vročitev;
  • v zapisniku Inšpektorata za javni sektor o izvajanju ukrepov, št. 0611-54/2015/40 z dne 16. 6. 2016: imena in priimki javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki so vodili konkretne postopke nadzora in njihovi podpisi, imena in priimki javnih uslužbencev organa in njihovi podpisi, njihova delovna mesta in plačni razred,  podatki o sklenjenih pogodbah o zaposlitvi, ocene, napredovanja, delovna mesta, nazivi, podatki o udeležbi v šoli v naravi in s tem povezani podatki o dežurstvu, stalni pripravljenosti, trenerskemu dodatku in kilometrini, raven in stopnja izobrazbe, ki je bila pogoj za zasedbo delovnega mesta, imena in priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev navedenih na odredbi za vročitev;
  • v zaključnem zapisniku Inšpektorata za javni sektor, št. 0611-54/2015/43 z dne 18. 7. 2016: imena in priimki javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki so vodili konkretne postopke nadzora in njihovi podpisi, imena in priimki javnih uslužbencev organa in njihovi podpisi, njihova delovna mesta in plačni razred, podatki o sklenjenih pogodbah o zaposlitvi, ocene, napredovanja, delovna mesta, nazivi, imena in priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev navedenih na odredbi za vročitev;
  • v zapisniku Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-180-2015 z dne 13. 7. 2015: imena in priimki javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki so vodili konkretne postopke nadzora in njihovi podpisi, imena in priimki javnih uslužbencev organa in njihovi podpisi, njihova delovna mesta;
  • v zapisniku Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-329-2015 z dne 7. 3. 2016: imena in priimki javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki so vodili konkretne postopke nadzora in njihovi podpisi, imena in priimki javnih uslužbencev organa in njihovi podpisi, njihova delovna mesta, napredovanja, imena in priimki članov Sveta zavoda;
  • v zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o rednem inšpekcijskem nadzoru (pregledu), št. 20101-004-2015 z dne 13. 5. 2015: imena in priimki javnih uslužbencev Inšpektorata za javni sektor in Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki so vodili konkretne postopke nadzora in njihovi podpisi, imena in priimki javnih uslužbencev organa in njihovi podpisi, njihova delovna mesta in vrsta ter obseg delovnih obveznosti, imena in priimki zunanjih izvajalcev strokovnih pomoči, imena in priimki članov Sveta Zavoda.

V zveri z razkritjem osebnih podatkov (imena in priimka) odvetnice v zapisniku Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-180-2015 z dne 13. 7. 2015, IP pojasnjuje, da v pogodbenem mandatnem razmerju stranka-odvetnik obstaja tudi t. im. zunanje razmerje, to je pooblastilo, s katerim odvetnik izkazuje svoje upravičenje navzven in je v fazi, ko zadeva poteka pred npr. nadzornim organom. To pomeni, da samega dejstva, da določen odvetnik sodeluje v določenem nadzornem postopku, ni mogoče vključiti ozirom obravnavati kot del zaupnega razmerja med strankami. V postopku po ZDIJZ je ključno, da je dostop do zahtevane informacije mogoče zavrniti le zaradi obstoja katere izmed izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru odvetnica, ki je navedena v predmetnem zapisniku, ni nastopala v funkciji fizične osebe, temveč v vlogi opravljanja odvetniškega poklica, zato podatek o odvetniku oziroma pooblaščencu ne predstavlja varovanega osebnega podatka, kot izjeme po ZDIJZ. Tudi iz prakse IP izhaja, da ime in priimek ter poslovni naslov odvetnika ni varovan osebni podatek[3]. Odvetništvo je v prvem odstavku 1. člena Zakona o odvetništvu[4] opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetnica v zahtevanem dokumentu ni nastopala kot posameznica in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenka, njeno ime in priimek v konkretnem primeru nista varovana osebna podatka.

V zvezi z razkritjem osebnih podatkov članov Sveta zavoda, IP pojasnjuje, da sestavo sveta, kot organa zavoda, ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI)[5]. Ta v prvem odstavku 46. člena določa, da svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov članov sveta zavoda predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda v organu, ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (sveta zavoda), kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo v tem organu. Poleg tega pristojnosti članov sveta zavoda v skladu s 48. členom ZOFVI sodijo v okvir oblastnega delovanja javnega vrtca ali šole. Upoštevaje zgoraj navedeno IP meni, da imena in priimki članov sveta zavoda, pa tudi besedila, ki predstavljajo njihova mnenja, pobude, predloge, pripombe in dopise, vezane na opravljanje njihove funkcije v teh organih, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Po drugi strani pa, po presoji IP, ne obstaja pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov (imen, priimkov, delovnih mest in št. glasov) posameznih kandidatov na volitvah za funkcijo člana v Svetu zavoda, saj v tem smislu ne gre za osebne podatke, ki bi (že) bili povezani z opravljanjem javne funkcije. Posledično je IP odredil njihovo prekritje v zapisniku Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-329-2015 z dne 7. 3. 2016.

Ker so osebni podatki, ki jih na zahtevanih dokumentih IP ni prekril, absolutno javni, IP oseb, na katere se nanašajo, ni pozival v postopek kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni

Po drugi strani pa so ostali osebni podatki, ki se nahajajo v dokumentih varovani, saj za njih, po presoji IP, ne obstaja pravna podlaga za razkritje, bodisi, da ne gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev, ali pa za njihovo razkritje ni druge pravne podlage. Zanje je IP odredil njihovo prekrije, tako kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ti podatki so:

  • v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru Inšpektorata za javni sektor, št 0611-54/2015/32 z dne 27. 1. 2016: število let delovne dobe javnega uslužbenca, raven in stopnja izobrazbe javnih uslužbencev, ki ni bila pogoj za zasedbo delovnega, oziroma s katero ne izpolnjujejo zahtevane ravni ali stopnje izobrazbe, razlog odsotnosti z delovnega mesta;
  • v zapisniku Inšpektorata za javni sektor o izvajanju ukrepov, št. 0611-54/2015/40 z dne 16. 6. 2016: višina dodatka za delovno dobo;
  • v zaključnem zapisniku Inšpektorata za javni sektor, št. 0611-54/2015/43 z dne 18. 7. 2016: višina dodatka za delovno dobo;
  • v zapisniku Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-180-2015 z dne 13. 7. 2015: navedbe in povzetki navedb zaslišanih, druge osebne okoliščine posameznikov;
  • v zapisniku Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izrednem inšpekcijskem nadzoru, št. 20102-329-2015 z dne 7. 3. 2016: imena, priimki in delovna mesta kandidatov na volitvah v Svet zavoda;
  • v zapisnik Inšpektorata RS za šolstvo in šport o rednem inšpekcijskem nadzoru (pregledu), št. 20101-004-2015 z dne 13. 5. 2015: imen in priimek posameznika, izvajalca interesne dejavnosti Planinski krožek, za katerega ni razvidno, ali je delavec šole ali zunanji izvajalec in razlogi za nižjo realizacijo v oddelkih od 6. do 9. razreda, ki se nanašajo na osebne okoliščine učiteljev.

V zvezi s tem IP še pojasnjuje, da zgoraj našteti podatki javnih uslužbencev niso absolutno javni podatki, saj ne gre za podatke, ki bi bili v tem kontekstu podatki, ki so v zvezi z njihovim delovnim razmerjem (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), saj gre bodisi za njihove osebne okoliščine ali za zaznave. Glede dodatka na delovno dobo pa IP še pojasnjuje, da je ta po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov.

IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih izjem po 5.a (npr. tajnost vira prijave) in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ni ugotovil.

Sklepno

IP je v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka pridobil dokumente, s katerimi organ razpolaga in ki jih je prepoznal kot predmet prve alineje prosilčeve zahteve. Ker je IP presodil, da je organ glede teh dokumentov napačno odločil, da ne gre za informacije javnega značaja in je prosilcu dostop v celoti zavrnil, je IP, na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP, o teh dokumentih odločil sam, kot izhaja iz 1. točke izreka. V delu, kje je IP, upoštevajoč 7. člen ZDIJZ (delni dostop), varovane osebne podatke v teh dokumentih prekril, je prosilčevo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka odločbe).

K. III. točki izreka

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor.

Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18; ZSPJS).

[2] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).

[3]Npr. odločba IP št. 090-87/2011/3 z dne 29.7.2011 in št. 090-271/2015 z dne 17. 1. 2016.

[4] Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16 in 36/19)

[5] Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj.