prosilec - Mestna Občina Nova Gorica

POVZETEK:

V predmetnem pritožbenem postopku je IP odločbo organa izrekel za nično, ker je ugotovil, da prosilka ni vložila zahteve za dostop do informacije javnega značaja, ampak je informacije zahtevala kot stranka z interesom na podlagi določil ZUP. Upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal odločbo po ZDIJZ brez zahteve prosilke za posredovanje informacij javnega značaja (vloga ni bila vložena po ZDIJZ). Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, saj je v pritožbi navedla, da je organ njegovo zahtevo obravnaval na napačni pravni podlagi, da želi da se odločba organa odpravi in da organ njeno zahtevo obravnava skladno z 82. členom ZUP.

ODLOČBA:

Številka: 090-208/2020/2

Datum: 24. 9. 2020

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in četrte točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 14. 9. 2020, zoper odločbo Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica, št. 090-23/2020-5, z dne 24. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba Mestne občine Nova Gorica št. 090-23/2020-5 z dne 24. 8. 2020, se izreče za nično.

1. Zahteva prosilke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je dne 12. 8. 2020 prejel dopis prosilke, v katerem je ta navedla, da v zvezi z zadevo … zahteva vpogled v vse dokumente, saj ni prejela vabila na sestanek, niti ni bila seznanjena, da pri organu obstaja kakršenkoli postopek v zvezi z njeno lastnino. Dodaja, da glede na to, da je v preteklosti že morala dokazovati, da je stranka z interesom in da gre vedno za iste parcele v njeni lasti, upa, da organ ne bo zavlačeval s pravico do vpogleda in dokazovanjem. Prosila je za čas vpogleda oz. termin in lokacijo prevzema kopij dokumentov. Iz dopisa z dne 14. 8. 2020 izhaja, da prosilka prosi za pisno razlago, zakaj ji organ ne more omogočiti vpogleda v zadevo, kar je izvedela preko telefonskega klica, komu bodo zadevo predali in navodila, kako naj postopa, glede na to, da ni usposobljena glede postopkov pri organu. Prosilka je dne 18. 8. 2020 na organ znova naslovila dopis, da še vedno čaka na termin za razgovor pri direktorici občinske uprave in na pisni odgovor glede vpogleda v navedeno zadevo. Organ je prosilki dne 18. 8. 2020 poslal dopis, da vpogled po ZDIJZ ni mogoč, ker je postopek še v teku in še ni bil izdan upravni akt, zato bo prosilki po ZDIJZ izdana zavrnilna odločba. Ker se prosilka sklicuje tudi na pravni interes, bo organ zahtevo posredoval tudi oddelku, ki vodi zadevo št. ….

Organ je dne 24. 8. 2020 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke z dne 12. 8. 2020, glede vpogleda v dokumentacijo v zadevi organa št. …, zavrnil. Organ je navedel, da postopek še vedno teče, saj še ni bil izdan upravni akt ter da organ ocenjuje, da bi posredovanje dokumentov v navedeni zadevi lahko škodovalo upravnemu postopku, ki se vodi v navedeni zadevi. Zato je organ mnenja, da je podan razlog iz 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilka je dne 14. 9. 2020 zoper odločbo organa vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da je odločba, s katero je organ zavrnil zahtevo prosilke za vpogled v dokumente na podlagi določil ZDIJZ, nezakonita. Postopek za dostop do informacij javnega značaja se namreč vodi v primerih, ko oseba brez izkazovanja pravnega interesa lahko zahteva dostop do določenih podatkov. V konkretnem primeru prosilka takšne zahteve za vpogled v spis na podlagi ZDIJZ nikoli ni podala. V konkretnem primeru zato ni izpolnjen prav noben zakonski pogoj za začetek upravnega postopka po določbah ZDIJZ, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba. Prosilka je podala zahtevo za vpogled v spis kot stranka z interesom, kar izrecno izhaja iz njenega, sicer laičnega zaprosila z dne 12. 8. 2020. Organu je znano, da je prosilko v navedeni zadevi vabil na sestanek in je na tak način sploh izvedela, da upravni organ vodi postopek, ki se tiče tudi nje. Tudi iz nadaljnjih pozivov prosilke, naj ji omogočijo vpogled v dokumentacijo spisa, je razvidno, da gre za zahtevo iz naslova varovanja svojih pravnih koristi. Slednje je razvidno tudi iz dopisa organa, da bo sicer njeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrnil, vendar ker omenja pravni interes, jo bo poslal tudi oddelku, ki vodi zadevo. Kljub temu je organ izdal odločbo po ZDIJZ, ki jo mora prosilka sedaj izpodbijati, da bo dosežena njena odprava, saj je zahteva za vpogled podana na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP, ki pravi, da imajo pravico do pregleda in prepisa dokumentov spisa stranke, prav tako pa tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Upravna zadeva se nanaša na vprašanje ustreznosti dostopne poti, ki poteka po parceli prosilke, zato ima prosilka nedvomno največji pravni interes, da v takem postopku sodeluje. Kakršnakoli sprememba v statusu dovozne poti v lasti prosilke bi namreč neposredno vplivala na njene pridobljene pravice. Organ je pred leti z nezakonitimi upravnimi postopki na škodo prosilke želel poseči v zatečeno stanje v naravi, nepravilnosti pa je ugotovil tudi Inšpektorat za javno upravo. Kljub temu organ nadaljuje z nezakonitimi praksami, uvaja nove postopke, ki jih zakonodaja ne predvideva in hkrati prosilki preprečuje, da bi izvedela, kakšne postopke v zvezi z njeno lastnino vodi organ. Organ je zahtevo osebe, ki meni, da ima pravni interes, prekvalificiral v zahtevo na podlagi ZDIJZ, čeprav bi jo bil dolžan obravnavati kot da jo je podala oseba, ki meni, da ima v zadevi interes, torej da gre za stranko z interesom. Organ bi tako moral o zahtevi prosilke odločati na podlagi ZUP in ne ZDIJZ.

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-23/2020-8 z dne 18. 9. 2020.

Izpodbijana odločba je nična.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Primarno gre ugotoviti, da iz korespondence med organom in prosilko ne izhaja, da je prosilka vložila zahtevo na podlagi ZDIJZ. Prav nasprotno, iz celotne korespondence med prosilko in organom jasno izhaja, da želi prosilka dostopati do dokumentov kot oseba, ki v postopku izkazuje pravni interes. Tudi organ sam je še pred izdajo odločbe po ZDIJZ pripoznal, da se prosilka v zahtevah sklicuje na pravni interes, torej gre očitno za zahtevo po določbah drugega odstavka 82. člena ZUP, vendar je kljub temu nadaljeval z vodenjem postopka po določbah ZDIJZ.

Upoštevaje navedeno IP meni, da bi organ moral zahtevo prosilke procesno obravnavati po 82. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da ima pravico pregledovati dokumente zadeve in jih na svoje stroške prepisati ali preslikati tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. To pravno korist prosilka zatrjuje s tem, ko navaja, da organ vodi postopke v zvezi z njeno lastnino in da je že v preteklosti morala dokazovati, da je v navedenih zadevah stranka z interesom. Če je organ zavzel stališče, da prosilka pravne koristi za posredovanje zahtevanega dokumenta ni izkazala, bi o tem moral odločiti s sklepom, zoper katerega je, v skladu z osmim odstavkom 82. člena ZUP, dovoljena posebna pritožba. Pritožbeni organ pa v primeru iz osmega odstavka 82. člena ZUP ni IP.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ v konkretni zadevi postopek vodil brez zahteve stranke za posredovanje informacij javnega značaja. ZUP v 128. členu določa, da sme organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, se na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izreče za nično.

Iz določb ZDIJZ nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca.

Ne glede na to, da po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratno smer – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. 82. člen ZUP), nikakor ne more obravnavati po ZDIJZ. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014.

Ob navedenem velja opozoriti, da prosilci niso dolžni materialnopravno »okvalificirati« zahteve oz. se izrecno sklicevati, na podlagi katerega predpisa uveljavljajo določeno pravico. Iz 7. člena ZUP (načelo varstva pravic stranke in varstva javnih koristi) jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori, pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank pa se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Povedano drugače, v konkretnem primeru je prosilka jasno navajala okoliščine, ki kažejo na izkazovanje pravnega interesa, zato bi organ moral njeno zahtevo obravnavati z vidika vprašanja izkazanega pravnega interesa in v tem okviru tudi odločiti o njeni zahtevi.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega dejanskega stanja IP ugotavlja, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilke in da ta tudi naknadno ni privolila v vodenje tega postopka, zato pogoj za vodenje upravnega postopka iz 128. člena ZUP ni bil izpolnjen.

Upoštevaje navedeno je IP v skladu z 280. členom ZUP in na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično, organ pa mora o zahtevi prosilke z dne 12. 8. 2020 odločati ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

Prosilka je v zadnjem odstavku pritožbe navedla, da predlaga, da IP organu naloži, da ji povrne stroške tega pritožbenega postopka. Skladno s prvim odstavkom 213. čl. ZUP je dolžan IP v izreku odločiti o vseh zahtevkih strank, skladno s petim odstavkom tako odločbi tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja se lahko začne le na podano zahtevo prosilke. Glede na to, da v konkretnem primeru zahteva ni bila podana, je mogoče navedeno dejansko stanje interpretirati le tako, da je organ pričel s postopkom odločanja o zahtevi prosilke po uradni dolžnosti. Drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).

Ne glede na to, je IP zahtevo prosilke po povračilu stroškov zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe, saj prosilka stroškov v pritožbi ni specificirala. Skladno s splošno sprejeto sodno prakso (glej npr. Sklep Vrhovnega sodišča RS št. I Up 320/2014 z dne 11. 2. 2015[1]), mora stranka opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, to je opravilo in zneske oz. točke (če gre za opravila po odvetniški tarifi), katerih plačilo zahteva. Stroški se tako lahko priznajo le na podlagi specificiranega zahtevka stranke. Ker prosilka takšnega zahtevka ni vložila, ji IP stroškov ne more priznati, zato se zahteva prosilke, ki se nanaša na povračilo stroškov postopka zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Dostopen na naslednji povezavi: http://sodisce.si/vsrs/odlocitve/2012032113077835/