Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Občina Moravče

+ -
Datum: 13.10.2020
Številka: 090-205/2020
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije glede ureditve nove ceste med parcelo organa in njegovimi lastniškimi parcelami. Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga, glede dokumentov s katerimi organ ne razpolaga, pa je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je prosilcu v celoti zavrnil dostop do predpogodb, saj je prosilec zahteval predpogodbe za točno določene osebe.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente s katerimi tozadevno razpolaga. Ker organ z drugimi dokumenti ne razpolaga, je IP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. Prav tako je IP potrdil odločitev organa glede zavrnitve dostopa do predpogodb, sklicujoč se na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker pravna podlaga za razkritje podatka, ali je z določenim posameznikom sklenjena predpogodba, ne obstaja.

ODLOČBA:

Številka: 090-205/2020/7

Datum: 13. 10. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, ki ga zastopa …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 9. 2020, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0014/2020-6 z dne 14. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožba prosilca z dne 2. 9. 2020 zoper odločbo Občine Moravče št. 090-0014/2020-6 z dne 14. 8. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 17. 7. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju predstavnika organa v Komisijo za kvalitetni pregled izvršenih del, za cesto Pogled do HŠ 12 v zadevi 430-066/2017.
  2. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju predstavnika izvajalca v Komisijo za kvalitetni pregled izvršenih del, za cesto Pogled do HŠ 12 v zadevi 430-066/2017.
  3. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju predstavnika nadzora v Komisijo za kvalitetni pregled izvršenih del, za cesto Pogled do HŠ 12 v zadevi 430-066/2017.
  4. Celotno projektno dokumentacijo »Modernizacija nekategorizirane javne ceste, odsek JP 763341- Pogled 12, IZN št. 30/17, Pino d.o.o., maj 2017.
  5. Pogodbo št. 430-0066/2017- 4 z dne 14. 7. 2017.
  6. Voden gradbeni dnevnik in gradbene knjige obračunanih izmer, ki je bil osnova za končno situacijo do 4. 8. 2017 in vse kasnejše do 11. 1. 2020.
  7. Pogodbo št. 430-0084/2017-3 z dne 24. 7. 2017.
  8. Nalog in zapisnik za odpravo napak in uveljavljanja del in nadgradenj cestnih varnostnih zaščit zaradi nesprejemljivih projektno izvedenih del v letu 2017.
  9. Sklep o imenovanju in ali/pooblastila o imenovanju pogodbenega predstavnika naročnika organa.
  10. Garancijo banke ali zavarovalnice za odpravo napak- za ugotovitev roka trajanja garancije.
  11. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju predstavnika organa v Komisijo za kvalitetni pregled izvršenih del, za cesto Pogled proti HŠ 12 v zadevi 430-084/2017-5.
  12. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju predstavnika izvajalca v Komisijo za kvalitetni pregled izvršenih del, za cesto Pogled proti HŠ 12 v zadevi 430-084/2017-5.
  13. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju predstavnika vzdrževalca cest v Komisijo za kvalitetni pregled izvršenih del, za cesto Pogled proti HŠ 12 v zadevi 430-084/2017-5.
  14. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju predstavnika nadzora v Komisijo za kvalitetni pregled izvršenih del, za cesto Pogled proti HŠ 12 v zadevi 430-084/2017-5.
  15. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju pogodbenega predstavnika naročnika-organa, za cesto Pogled proti HŠ 12 v zadevi 430-084/2017-5.
  16. Sklep o imenovanju in/ali pooblastila o imenovanju pogodbenega predstavnika izvajalca, za cesto Pogled proti HŠ 12 v zadevi 430-084/2017-5.
  17. Popis celotnega spisa št. 430-0066/2017.
  18. Popis celotnega spisa št. 430-0084/2017.
  19. Razpis in sklep na podlagi katerega je bil izbran izvajalec del (gradbena dela) na omenjeni cesti Pogled-jug.
  20. Razpis in sklep na podlagi katerega je bil izbran projektant- projektantsko podjetje za omenjeno cesto Pogled-jug.
  21. Razpis in sklep na podlagi katerega je bil izbran strokovni nadzorni organ na omenjeni cesti Pogled-jug.
  22. Razpis in sklep na podlagi katerega je bil izbran vzdrževalec cest na omenjeni cesti Pogled-jug.
  23. Tehnično poročilo, ki je bilo omenjeno v elektronski komunikaciji med IP in organom dne 6. 3. 2019.
  24. Vse dokumente spisa št. 711-0010/2017 z dne 28. 4. 2017, predvsem kopije vseh podpisanih predpogodb, aneksov in pogodb ter dopisov organa, ki jih je organ naslavljal mejašem ob dotični cesti Pogled-jug (prosilec je priložil popis z navedenimi subjekti).
  25. Najnovejši popis zadeve št. 711-0010/2017.
  26. Projektne pogoje in Soglasje k projektu s strani Prodnik d.o.o.- GJI vodovod, ki bi moral biti sestavni del tehničnega opisa.
  27. Projektne pogoje in Soglasje k projektu s strani Telekom d.d.- GJI telefon, ki bi moral biti sestavni del tehničnega opisa.
  28. Projektne pogoje in Soglasje k projektu s strani Elektro Ljubljana d.d.- GJI elektrika- podzemni obstoječi NN vod, ki bi moral biti sestavni del tega tehničnega opisa (soglasje je bilo dano samo na podzemni obstoječi SN vod).
  29. Geodetski posnetek in pripadajoči certifikat.
  30. Razpis in sklep na podlagi katerega je bilo izbrano geodetsko podjetje ter vse izdane naročilnice, ki so bile pogoj za obračun storitve, ki je na omenjeni cesti Pogled-jug izvedel geodetski posnetek za potrebe projektne dokumentacije parc.št. 1383 v k.o. 1949-Negastrn.
  31. Razpis in sklep na podlagi katerega je bilo izbrano geodetsko podjetje ter vse izdane naročilnice, ki so bile pogoj za obračun storitve, ki je na omenjeni cesti Pogled-jug izvedel ureditev meje parc. št. 1383 v k.o. 1949-Negastrn v letu 2016, ko geodet pri odmeri ni upošteval stare mapne kopije.
  32. Razpis in sklep na podlagi katerega je bilo izbrano geodetsko podjetje ter vse izdane naročilnice, ki so bile pogoj za obračun storitve, ki je na omenjeni cesti Pogled-jug izvedel zakoličbo parc.št. 1383 v k.o. 1949-Negastrn v letu 2017 (večkrat). 
  33. Razpis in sklep na podlagi katerega je bilo izbrano geodetsko podjetje, ter vse izdane naročilnice, ki so bile pogoj za obračun storitve, ki je na omenjeni cesti Pogled-jug izvedel označitev meje parc. št. 1383 v k.o. 1949-Negastrn v letu 2019.
  34. Razpis in sklep na podlagi katerega je bilo izbrano geodetsko podjetje, ter vse izdane naročilnice, ki so bile pogoj za obračun storitve, ki je na omenjeni cesti Pogled-jug izvedel parcelacije parc.št. 301/3 in 302/4 v k.o. 1949-Negastrn v letu 2019.

Prosilec je zahteval tudi odgovore na vprašanja, in sicer:

  1. Kako so bila dne 31. 7. 2017 končana vsa pogodbena dela s strani izvajalca medtem, ko je organ dejansko uredil vsa zaključna dela, kljub večjim pozivom, prijavam in večkratnim ogledom na terenu, šele 11. 1. 2020?
  2. Na podlagi koga ali česa je bil za člane komisije za kvalitetni pregled izvršenih del določen predstavnik organa g…?
  3. Kje v naselju Pogled pri Moravčah oz. v k.o. 1949-Negastrn se nahajajo parc. št. 3034 in 301/24, ki jih je omenil organ v korespondenci z IP?

Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu, z dopisom št. 090-0014/2020-7 z dne 14. 8. 2020, posredoval fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. Celotno projektno dokumentacijo »Modernizacija nekategorizirane javne ceste, odsek JP763341 - Pogled 12, IZN št. 30/17, Pino d.o.o., maj 2017 (v katerem je zaradi varstva osebnih podatkov prekril ime projektanta na strani 8, 9, 15, 26, 27 in 28 ter osebno ime na strani 23 in 25).
  2. Gradbeno pogodbo št. 430-0066/2017-4 z dne 14.07.2017 (v kateri je v 18. členu prekril osebno ime).
  3. Garancijo banke ali zavarovalnice za odpravo napak- izdano menično izjavo z dne 31.07.2017.
  4. Gradbeno pogodbo št. 430-0084/2017-3 z dne 19. 6. 2017, v kateri je v 18. členu prekril osebno ime.
  5. Popis zadeve št. 430-0066/2017 z dne 13. 8. 2020.
  6. Popis zadeve št. 430-0084/2017 z dne 13. 8. 2020.
  7. Popis zadeve št. 711-0010/2017 z dne 14. 8. 2020, v katerem je prekril osebno ime.
  8. Tehnično poročilo geodetske odmere - skico terenske meritve.

Preostali del zahteve prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-0014/2020-6 z dne 14. 8. 2020. V obrazložitvi je organ pojasnil, da ne razpolaga z nekaterimi zahtevanimi informacijami, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Glede 1., 2., 3., 9., 11., 12., 13., 14., 15.,in 16. točke zahteve je organ zavrnil dostop, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj predstavnike imenuje že v sami pogodbi medtem, ko zakonodaja občinam tudi ne nalaga izdajanje takšnih dokumentov. V zvezi z zavrnitvijo 6 in 8. točke zahteve, je organ pojasnil, da je za vodenje gradbenih dnevnikov, skladno z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 - popr. iii 65/20), zadolžen izvajalec, zato organ kot investitor ne prejme gradbenih dnevnikov medtem, ko je za opozarjanje o nepravilnostih zadolžen nadzor. Organ kot investitor ni prejel naloga in zapisnika za odpravo napak, saj, kot je razvidno iz zapisnika o primopredaji izvedenih del z dne 14. 7. 2020, so bila dela izvedena kvalitetno in skladno s pogodbo. Glede 19., 20., 21., 22., točke zahteve je organ pojasnil, da se Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) uporablja za javno naročilo gradenj v vrednosti nad 40.000,00 EUR na splošnem področju. Ker je šlo v konkretnem primeru za naročilo, katerega ocenjena vrednost je bila nižja od navedene mejne vrednosti, organ ni izvedel razpisa in ni izdal sklepov v teh postopkih. Glede zavrnitve 24. točke zahteve je organ pojasnil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih ni mogoče anonimizirati na način, da posameznik ne bi bil določljiv, saj je prosilec zahteval dostop do dokumentov za točno določene osebe, zato tudi delni dostop do teh dokumentov ni možen. V zvezi z 29. točko zahteve je organ pojasnil, da zahtevanega dokumenta ni prejel, zato z njim tudi ne razpolaga.

Dne 2. 9.  2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0014/2020-6 z dne 14. 8. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzel svojo zahtevo z dne 17. 7. 2020 in odločitev organa. Prosilec je pojasnil, da je organ, kot javna ustanova oz. javna uprava dolžna vsakemu zaposlenemu izdati sklep o njegovi zaposlitvi oz. o delih, ki jih bo zaposleni opravljal na delovnem mestu. Vsled navedenega mora zaposleni imeti točno določeno stopnjo in vrsto izobrazbe ter znanja oz. določene izpite, na podlagi katerih lahko opravlja točno določeno delo. Da je bil predstavnik organa imenovan že v sami pogodbi, je po mnenju prosilca nesporno dejstvo, da je v pogodbi napisano »predstavnik naročnika« ista oseba kot »skrbnik predpogodbe«, ki se je sklepala z ZK lastniki v maju 2017. Ker je pogodba pravne narave, je nemogoče, da bi bil nekdo zaposlen v Oddelku za okolje in prostor, kjer je zadolžen za vzdrževanje cest, informacije v zvezi z urejanjem prostora, izdajo soglasij za dovoljenja za posege, ki zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, izdajo soglasij k projektnim pogojem, prostorskim aktom občine, prostorski razvoj in prostorski plan, bil kompetentna oseba za pravne zadeve in sklepanje pogodb. Glede na navedeno prosilec meni, da je upravičen do kopij sklepov oz. pooblastil o imenovanju predstavnika organa in vseh ostalih, saj je v pogodbah navedeno »pooblaščenci po tej pogodbi so«, kar bi moralo biti priloga k vsaki pogodbi, sicer se le-ta tretira za nično. Prosilec je navedel, da bi gradbeni dnevnik in gradbene knjige morale biti ves čas na gradbišču, vendar v praksi ni bilo tako. V pogodbah v 6. členu na 3. strani 6. 5. točke je navedeno, da mora izvajalec redno voditi gradbeno knjigo, kot osnovo za obračun izvršenih del, prav tako gradbeno knjigo in dnevnik sproti podpisujeta predstavnika obeh pogodbenih strank, zato meni, da je upravičen do prejema gradbenega dnevnika in gradbene knjige. Prosilec se strinja z organom, da se ZJN uporablja za javno naročilo gradenj v vrednosti nad 40.000,00 EUR na splošnem področju, vendar pa obstaja tudi ZJN-1, ki v 124. – 126. členu opredeljuje določitev naročila male vrednosti, opredelitev načina priprave razpisne dokumentacije in določitev pristojnih oseb. Navedeno pomeni, da organ in s tem posledično njegov predstavnik/pooblaščenec/skrbnik nista sledila zakonski podlagi, ki opredeljuje javna naročila za javno cesto. Prosilec zahteva posredovanje kopij razpisne dokumentacije za male vrednosti skladno z ZJN-1, podatek koliko je bilo prejetih ponudb in sklep, na podlagi katerega je bil izbran izvajalec po pogodbi za gradbena dela, asfalterska dela in pogodbo s projektantom/nadzorom. Ker organ ne razpolaga z geodetskim posnetkom, to po mnenju prosilca pomeni, da ga ni naročil organ in ne projektant, preden je izdelal izvedbeni načrt št. 30/17, ki je v neskladju z zakonodajo in Tehničnim poročilom geodetske meritve. Prosilec zahteva kopijo obvestila in ostale dokumentacije, ki jo je bil organ dolžan posredovati UE Domžale 8 dni pred začetkom gradnje. Po podatkih UE Domžale, namreč nimajo nobenega dokumenta, ki bi odražal IZN 30/17 oz. novogradnjo ceste, še manj pa dokument o pravici graditi. Glede zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja zaradi varstva osebnih podatkov je prosilec navedel, da je upravičen do kopij vseh predpogodb, za katere organ izjavlja, da so podpisane, kljub temu, da je bil seznanjen, da temu ni bilo tako. Prosilec je ponovno zahteval posredovanje dokumentov iz zadeve št. 711-0010/2017, z datumom nastanka 28. 4. 2017, brez navajanja osebnih podatkov. Prosilec je še pojasnil dogajanje v zvezi z gradnjo nove ceste na lastniškem kmetijskem zemljišču in navedel, da organ ni odgovoril na vprašanji iz 35. in 37. točke njegove zahteve.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0014/2020-12 z dne 17. 9. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ z dopisom št. 090-205/2020/3 z dne 2. 10. 2020 in dopisom št. 090-205/2020/4 z dne 8. 10. 2020 pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 12. 10. 2020. V njem je organ priložil predpogodbo št. 711-0010/2017-3 z dne  4. 5. 2017, predpogodbo št. 711-0010/2017- 4 z dne 4. 5. 2017, predpogodbo št 711-0010/2017- 5 z dne 4. 5. 2017, dopis 711-0010/2017- 6 z dne  4. 5. 2017, dopis 711-0010/2017- 7 z dne  5. 5. 2017, dopis 711-0010/2017- 8 z dne  9. 11. 2018, Dopis 711-0010/2017- 9 z dne 4. 3. 2019. Organ je pojasnil, da ne razpolaga s predpogodbo št. 711-0010/2017-1 z dne 28. 4. 2017, predpogodbo št. 711-0010/2017- 2 z dne 3. 5. 2017, aneksi in pogodbami ter dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz 35. in 37. točke zahteve. Organ je ponovno navedel, da ne razpolaga z gradbeno knjigo, saj je ni prejel, medtem, ko je prosilcu, z dopisom št. 090-0021/2020-6  z dne 7. 9. 2020, že posredoval končno situacijo. Organ je še pojasnil, da je prosilcu naknadno, z dopisom št. 090-0014/2020- 14 z dne 30. 9. 2020 posredoval tudi dopis št. 711-0010/2017- 6 z dne 17. 5. 2017, dopis št. 711-0010/2017- 7 z dne 17. 5. 2017, dopis št. 711-0010/2017- 8 z dne 9. 11. 2018 in odgovor št. 711-0010/2017- 9  z dne 4. 3. 2019. Navedel je še, da navaja pooblaščence v pogodbah brez posebnega sklepa, saj veljavnost pogodbe ni pogojena z izdajo nobenega sklepa, zato z zahtevanimi sklepi, pooblastili o imenovanju tudi ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 17. 7. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-0014/2020-6 z dne 14. 8. 2020, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 17. 7. 2020 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje ali organ razpolaga z dokumenti iz 1., 2., 3., 6., 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 22., 29., 35., in 37. točke zahteve prosilca in ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih predpogodb iz 24. točke zahteve prosilca, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Iz spisovne dokumentacije in dodatnih pojasnil organa z dne 12. 10. 2020 izhaja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z dokumenti iz 1., 2., 3., 6., 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 22., 29., 35. in 37. točke zahteve prosilca. Iz celotne zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.

Glede zahtevanih predpogodb iz 24. točke zahteve prosilca, IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do predpogodb za točno določene osebe, zato je organ dostop do njih v celoti zavrnil, sklicujoč se na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Že sam podatek, ali je z določenim posameznikom sklenjena predpogodba, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatka, ali je z določenim posameznikom sklenjena predpogodba, ne obstaja. Glede na navedeno gre za varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu. Vsebina zahtevanih predpogodb namreč ne izkazuje porabe javnih sredstev, prav tako iz vsebine zahtevanih predpogodb ne izhaja, da bi te bile podlaga za kakršnokoli izplačilo javnih sredstev. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. V konkretnem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilec in organ nista sklicevala.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določenih osebah z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njihove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

Nadalje IP še pojasnjuje, da kljub temu, da je prosilec seznanjen z osebnimi podatki glede zahtevanih predpogodb, se v postopku po ZDIJZ upravičenosti dostopa nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova prebivališča, ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenimi posamezniki oz. konkretnim postopkom. Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so bila v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, ker na ugotovljeno dejansko stanje niso vplivale. Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 
 
Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.