prosilec - Družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala izpiske vseh denarnih sredstev, ki jih je organ pridobil v postopku lastninskega preoblikovanja družbe Metalka in posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnin, iz katerih so razvidna nakazila Metalke. Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki oz. dokumenti ne razpolaga, prav tako zahtevanih podatkov ni mogoče izvoziti iz računalniškega sistema, saj organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga v nobeni računalniški bazi organa. IP je pritožbo prosilke zavrnil in potrdil odločitev organa.

ODLOČBA:

Številka: 090-194/2020/5

Datum: 1. 10. 2020

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 9. 2020, zoper odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 11. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 4. 9. 2020 zoper odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o. brez številke z dne 11. 8. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 10. 7. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za:

1. Izpiske vseh denarnih sredstev, ki jih je organ pridobil v postopku lastninskega preoblikovanja   družbe   Metalka   Commerce   skladiščenje, inženiring, storitve, proizvodnja, d.d., matična številka:  5111188000 (v nadaljevanju Metalka), s podatkom o tem, na kaj se pridobljena sredstva nanašajo.
2. Posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnin, ki jih je organ (in pred njim Sklad Republike Slovenije za razvoj) dolžan izdelati za vsako četrtletje skladno s 6. členom Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju   podjetij, pri čemer zahteva zgolj tiste posebne bilance pritoka sredstev, iz katerih so razvidna nakazila Metalke.

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo, brez številke, z dne 11. 8. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in navedel, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Ker zahtevani dokumenti v arhivu organa ne obstajajo, je zahtevo prosilke v celoti zavrnil.

Dne 4. 9. 2020 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa, brez številke, z dne 11. 8. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedla, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva (se je ne da preizkusiti) in je vsebinsko napačna (napačna uporaba materialnega prava). V zvezi s 1. točko zahteve je prosilka pojasnila, da če tudi organ ne razpolaga s pripravljenimi izpiski vseh denarnih sredstev, ki jih je pridobil v postopku lastninskega preoblikovanja Metalke, pa zagotovo razpolaga z dokumenti, iz katerih so ti podatki razvidni . Zavezanec oziroma subjekti, katerih pooblastila in naloge je prevzel organ, so namreč bili prejemniki sredstev od prodaje v postopkih lastninskega preoblikovanja (v povezavi s 6. členom ZUKLPP), zato ti podatki oziroma dokumenti s temi podatki pri organu zagotovo obstajajo v taki ali drugačni obliki. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, v kateri organ ni navedel, da ne razpolaga s temi informacijami, temveč le, da vse zahtevane dokumentacije niso zbrane v obliki dokumenta. Glede 2. točke zahteve je prosilka pojasnila, da Zakon o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZUKLPP), ureja način spremljanja in uporabe sredstev, ki jih država pridobi v okviru postopkov lastninskih preoblikovanj podjetij. Za izvajanje določb ZUKLPP je pristojen Sklad RS za regionalni razvoj. 6. člen ZUKLPP določa, da Sklad Republike Slovenije za razvoj (sedaj organ) ugotavlja višino pridobljene kupnine na podlagi posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnine, ki jo izdela za vsako četrtletje. Po mnenju prosilke ima torej organ jasno zakonsko obveznost vodenja in izdelave posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnine.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom  brez številke, z dne 14. 9. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu z dne 14. 9. 2020 je organ pojasnil, da se je podjetje Metalka Commerce lastninsko preoblikovalo s prenosom celotnega družbenega kapitala na Slovensko razvojno družbo, zaradi česar v zvezi s tem niso bila izvršena nobena plačila denarnih sredstev. Glede na navedeno organ ne razpolaga z zahtevanimi izpiski denarnih sredstev, ki bi jih pridobil v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja Metalka Commerce. Glede 2. točke zahteve prosilke je organ pojasnil, da so posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnin, ki jih organ vsakokrat izdela v skladu s 6. členom ZUKLPP, javno dostopne, vendar so iz njih razvidni zgolj zbirni podatki. Organ je navedel, da ne razpolaga z nobeno bilanco pritoka sredstev iz naslova kupnine sestavljeno v skladu s 6. členom ZUKLPP, iz katere bi bila razvidna nakazila Metalke.

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-194/2020 z dne 23. 9. 2020. Organ je ponovno preveril, ali razpolaga s kakšnim drugim dokumentom, ki bi po vsebini ustrezal zahtevi prosilke oz., ali je možno zahtevane podatke skladno s kriteriji prosilke, torej, da so razvidna le nakazila Metalke, izvoziti iz katerihkoli računovodskih oz. drugih evidenc organa. Odgovor organa je IP prejel dne 24. 9. 2020, v katerem je ta pojasnil, da so se podjetja lastninsko preoblikovala na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP), in sicer so se z družbenim kapitalom preoblikovala v podjetja z znanimi lastniki. Lastninsko preoblikovanje podjetij se je zaključilo z uveljavitvijo Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju ZZLPPO). Na podlagi določb tega zakona je v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju SRD) prešel ves, še neolastninjeni družbeni kapital. Družbeni kapital podjetja Metalka Commerce p.o. je maja 1999 prešel na SRD ,na podlagi določbe 3. točke 2. odstavka 8. člena ZZLPPO, saj podjetje do izteka zakonskega roka ni pridobilo soglasja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo k programu lastninskega preoblikovanja. V zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja Metalka Commerce p. o., ki je bil izvršen s prenosom družbenega kapitala na SRD, tako niso bila izvršena nobena plačila denarnih sredstev, zato organ z navedenimi podatki ne razpolaga. Glede 2 točke zahteve prosilke je organ pojasnil, da se skladno z določbami Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi ZUKLPP, sredstva, pridobljena v postopkih lastninskega preoblikovanja na podlagi ZLPP in ZPPSRD, četrtletno prenakazujejo v proračun Republike Slovenije in drugim zakonskim upravičencem (Kapitalski družbi, SDH, itd.), v deležih glede na pravni temelj pridobitve. Prejete kupnine iz tega naslova tako ne pripadajo organu, temveč so v celoti predmet prenakazil. Zbirajo se na posebnem privatizacijskem transakcijskem računu družbe. Za ugotavljanje obveznosti do proračuna Republike Slovenije se skladno z določbo 6. člena ZUKLPP kvartalno izdeluje bilanca pritoka sredstev iz naslova kupnin. Na podlagi bilance se ugotavlja višina četrtletne obveznosti organa za prenakazilo prejetih sredstev iz tega naslova v proračun Republike Slovenije. Prenakazilo sredstev se skladno z ZUKLPP izvede do petega v mesecu po preteku četrtletja (do 5. januarja, 5. aprila, 5. julija in 5. oktobra). Bilanca vključuje nakazila/prilive, ki jih je organ prejel na privatizacijski transakcijski račun v posameznem obdobju, v deležu, ki pripada proračunu Republike Slovenije. V bilanci so prilivi izkazani sumarno po vsebini in ne po posameznih subjektih. Metalka bi sredstva iz naslova kupnin nakazala na SRD zgolj v primeru, če bi upravičenci v postopku privatizacije (zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci pravne osebe) izvedli odkup delnic družbe v okviru notranjega odkupa z denarnimi vplačili. V primeru Metalke Commerce so upravičenci, v procesu notranjega odkupa, delnice vplačali zgolj s potrdili za premalo izplačane plače, tako da s strani Metalke v ta namen ni bilo izvršenih nobenih denarnih vplačil na SRD oz. sedaj organ, posledično pa organ s takšni podatki oz. dokumenti ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilca dostop do izpiskov vseh denarnih sredstev, ki jih je organ pridobil v postopku lastninskega preoblikovanja družbe Metalka Commerce skladiščenje, inženiring, storitve, proizvodnja (v nadaljevanju Metalka), s podatkom o tem, na kaj se pridobljena sredstva nanašajo in dostop do posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnin, iz katerih so razvidna nakazila Metalke, in jih je organ (in pred njim Sklad Republike Slovenije za razvoj) dolžan izdelati za vsako četrtletje skladno s 6. členom Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne  24. 9. 2020, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi podatki oz. dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilki (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Do drugačnega zaključka pa v konkretnem primeru ne morejo pripeljati niti kriteriji ugotavljanja obstoja dokumenta, kadar gre za dokumente v računalniških bazah. Ti se uporabijo takrat, ko bi sicer priprava zahtevanih dokumentov tehnično gledano predstavljala ustvarjanje novega dokumenta, vendar pa je zaradi narave informacijskega sistema, ki bi omogočal relativno hitro in enostavno pripravo podatkov, praksa razvila zrelativiziran pristop (npr. sodbo: IU 1167/2014-12 z dne 28. 8. 2015). V skladu s tem pristopom mora biti priprava zahtevanega dokumenta iz računalniškega sistema za organ relativno hitra in enostavna, kar pa v konkretnem primeru ni mogoče, saj organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga v nobeni računalniški bazi organa, zato jih tudi ne more izpisati.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke