prosilec - Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je prosilčevo vlogo za dostop do dokumentacije glede konkretne kazenske ovadbe, ki je bila vložena proti prosilcu, presojal na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter zahtevo v celoti zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec vlogo res da vložil kot zahtevo za dostop do dokumentov, vendar v zahtevi ni izrecno navedel, da želi dokumente izključno na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja temveč je prosilec za pravno podlago navedel tudi Splošno uredbo za varstvo osebnih podatkov ter Zakon o varstvu osebnih podatkov. IP ugotavlja, da bi organ v skladu z načelom varstva pravic strank moral izbrati ugodnejšo pravno podlago za prosilca ter presojati upravičenost zahteve na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov in ne na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ker je organ prosilčevo vlogo obravnaval le kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, brez da bi stranka to izrecno zahtevala, niti pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, je IP izpodbijano odločbo izrekel kot nično.

ODLOČBA:

Številka: 090-201/2020/2

Datum: 24. 9. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 10. 9. 2020, zoper odločbo Generalštaba Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-64/2020-4 z dne 3. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba Generalštaba Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo, št. 090-64/2020-4, z dne 3. 9. 2020 je nična.

1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 21. 8. 2020 od organa na podlagi Uredbe EU 2016/679[1] (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ZDIJZ in Zakona o varstvu osebnih podatkov[2] (v nadaljevanju ZVOP-1) zahteval dostop in vpogled do vseh dokumentov: pisnih izdelkov, uradnih zaznamkov, poročil, zapisnikov ipd., ki se nanašajo na obravnavo kazenske ovadbe zoper prosilca, ki je bila zoper njega vložena s strani … . Prosilec je v svoji zahtevi dodal, da želi vpogled v popolnoma vse pisne izdelke, ki jih je obravnaval organ, vključno z vojaško policijo, štabnimi varnostmi organi in morda še kdo drug iz organa, v zvezi s konkretno zadevno kazensko ovadbo. Prosilec je v zahtevi poudaril, da podatke potrebuje zase in samo tiste, ki so povezani z zadevno kazensko ovadbo.

Organ je dne 3. 9. 2020, na podlagi določb ZDIJZ, izdal odločbo, št. 090-64/2020, s katero je zahtevo prosilca z dne 21. 8. 2020 v celoti zavrnil. V obrazložitvi navedene odločbe organ sicer navaja, da organ razpolaga z določenim dokumentom, ki ga prosilec zahteva, vendar se pri odločanju do navedenega dokumenta sklicuje na drugi odstavek 128. člena Zakona o kazenskem postopku[3], in tudi na 181. člen Zakona o državnem tožilstvu[4]. Organ je svojo odločitev utemeljil in poudaril specialne določb področne zakonodaje in s tem podrejenost ZDIJZ področnim določbam, ki drugače kot ZDIJZ opredeljujejo vpogled v dokumente in dostop do informacij javnega značaja ter se pri tem skliceval na podobno stališče Vrhovnega sodišča s sodbo št. X Ips 4/2020.

Zoper odločbo št. 090-64/2020, z dne 3. 9. 2020 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 10. 9. 2020 pri organu vložil pritožbo. Prosilec je v pritožbi poudaril, da je zahteval vse pisne akte in izdelke, ki jih je izdelal organ ali njegove podrejene enote v zvezi z kazensko ovadbo, ki je bila vložena proti njemu. Prosilec je tudi navedel, da sam ve za več izdelanih pisnih aktov in izdelkov, ki so jih izdelali štabni organi in drugi, v zvezi z njegovo zahtevo, čeprav organ v svoji odločbi navaja, da razpolaga le z enim dokumentom.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-64/2020-6, z dne 16. 9. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Izpodbijana odločba je nična.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je tudi  preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu, z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, se postopek po ZDIJZ lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena načeloma potrebno izreči za nično.

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilca z dne 21. 8. 2020, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. za dostop do lastnih dokumentov oz. za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

IP je ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 21. 8. 2020 ne izhaja, da je bila vložena izrecno na podlagi ZDIJZ. Namreč, prosilec v več točkah svoje zahteve poudarja, da želi dostop do dokumentov povezanih z lastnim postopkom, kot tudi sklicujoč se tako na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov kot tudi na ZVOP-1. Ker je bil organ v obravnavani zadevi nedvomno seznanjen, da je prosilec tudi stranka v postopku zadevne kazenske ovadbe in da zahteva dostop do dokumentov povezanih konkretno z njim samim, organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca obravnava po ZDIJZ. Organ bi v konkretnem primeru moral skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku ni v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu, kakor tudi izhaja iz 4. točke 7. člena ZUP, ki določa zavezanost upravnih organov k načelu varstva pravic strank. Organ bi moral v  primeru, če glede na podano dejansko stanje izve ali presodi, da ima prosilec v postopku podlago za uveljavitev kakšne druge pravice, na to prosilca opozoriti. Pri tej dolžnosti organa, ki izhaja iz načela varstva pomoči prava neuki stranki, gre za dolžnost opozorila na uveljavljanje druge materialne pravice, in sicer namesto ali poleg tiste, ki jo prosilec uveljavlja z vlogo (v konkretnem primeru zahtevo za dostop do lastnih dokumentov). Ko namreč organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično prosilčevo vlogo zavrnil ali ji ugodil, se lahko pokaže, da prosilec izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Naloga upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri odločanju o upravnih zadevah ni samo izvrševanje oblasti, temveč tudi nudenje ustreznih možnosti in pomoči strankam, da lahko uveljavijo svoje na zakon in druge predpise oprte pravice[5].

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila izrecno vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj se v pritožbi izrecno sklicuje, da zahteva dostop do vseh aktov in izdelkov v zvezi z kazensko ovadbo, vloženo proti njemu.

Ker organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa št. 090-64/2020-4 z dne 3. 9. 2020 izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti ponovno, na podlagi ZVOP-1 (kot seznanitev z lastnimi osebnimi podatki), kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

[2] Uradni list RS, št. 94/07

[3] Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US

[4] Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve in 36/19

[5] Glej komentar 7. člena v Kerševan, E. in Kovač, P. (ur). (2020). Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ljubljana. Uradni list RS: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.