prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do poročila Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v zvezi s projektom SRIPT. Organ je njegovo zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva (pred)kazenskega postopka in izjemo strankinega pravila. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da je sta obe zatrjevani izjemi podani, ker je ugotovil, da je v trenutni fazi predkazenskega postopka dostop do teh podatkov omejen tudi posameznim strankam postopka. Niti osumljenec sam niti druge osebe namreč v tej fazi postopka niso upravičene do podatkov iz tožilskega spisa.

ODLOČBA:

Številka: 090-200/2020/4

Datum: 13.10.2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi ………………..(v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 8. 9. 2020, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-44/2020/3 z dne 28. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2020 zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-44/2020/3 z dne 28. 8. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na organ dne 31. 7. 2020 naslovil zahtevo za dostop do poročila Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v zvezi s projektom SRIPT.

Organ je dne 28. 8. 2020 izdal odločbo, št. 090-44/2020/3, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ ugotavlja, da zahtevana informacija izvira iz njegovega delovnega področja, da se nahaja v materializirani obliki in da z njo brez dvoma razpolaga. Po pregledu spisovne dokumentacije je organ nadalje ugotovil, da je predmet zahteve prosilca dokument, ki je bil pridobljen zaradi kazenskega pregona v zvezi z naznanitvijo suma kaznivega dejanja v okviru operacije SRIPT z dne 29. 10. 2019, zato je treba zahtevo prosilca zavrniti. Organ dalje povzema zakonsko ureditev izjeme varstva (pred)kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in med drugim navaja, da je, na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, pridobil mnenje Specializiranega državnega tožilstva, št. SDT-Tu-9-8/7/2020 z dne 20. 8. 2020, iz katerega izhaja, da je predkazenski postopek še v teku ter da bi kakršnokoli razkritje podatkov iz dokumentacije, za katero je prosil prosilec, lahko škodovalo nadaljnji njegovi izvedbi. Doslej namreč še ni bila zbrana vsa relevantna dokumentacija in bi morebitno razkritje želenih podatkov lahko vplivalo na njeno nadaljnje zbiranje in preverjanje. Prav tako doslej še niso bile zaslišane priče pred sodiščem, zaradi česar bi z morebitnim razkritjem podatkov lahko obstajala nevarnost vplivanja na njihove bodoče izpovedbe. Razkritje podatkov osumljenih oseb bi tudi kršilo pravico do domneve nedolžnosti. Organ še dodaja, da je zahtevani dokument varovan tudi z izjemo iz 5. a člena ZDIJZ. Ta v prvem odstavku določa, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja treba zavrniti, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Prosilec zahteva dostop do dokumentov in podatkov, do katerih je skladno z ZKP in Zakonom o državnem tožilstvu dostop v tej fazi omejen tudi posameznim strankam postopka. Skladno z mnenjem Specializiranega državnega tožilstva št. SDT-Tu-9-8/72020 z dne 20. 8. 2020 niti osumljenec sam niti druge osebe namreč v tej fazi postopka niso upravičene do podatkov z tožilskega spisa. Pri t.i. izjemi strankinega pravila gre po mnenju organa za absolutno izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, saj se dostop do podatkov, ki jih ne morejo pridobiti niti stranke postopka, ne sme dopustiti niti v primerih izjem od izjem iz tretjega odstavka 6. člena (kadar se dokumenti nanašajo na porabo javnih sredstev, podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali okoljske podatke) niti v primeru prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Skladno z navedenim je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil ter odločil, da stroški v postopku niso nastali.

Zoper odločbo organa št. 090-44/2020/3 z dne 28. 8. 2020 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec pri organu dne 8. 9. 2020 vložil pritožbo. Navaja, da je organ prosil, naj mu posreduje poročilo Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v zvezi s projektom SRIPT. Meni, da je glede na domnevno veliko količino nepravilno porabljenega javnega denarja v interesu javnosti nadaljnje poročanje v zadevi SRIPT, za kar je ta dokument bistven. Poleg tega so bila imena in domnevne nepravilnosti v tej zadevi javno razkrite že pred časom (tudi to, da je bil zoper nekatere osebe že takrat sprožen kazenski pregon), ta dokument pa je zgolj nadaljevanje zgodbe, ki je brez informacij iz dokumenta v novinarskem smislu ni mogoče pripeljati do konca. Zato prosilec meni, da interes javnosti za objavo tega dokumenta pretehta nad morebitno škodo, ki bi jo objavljene informacije lahko povzročile za kazenski postopek.

IP je organ, s pozivom št. 090-200/2020/2 z dne 22. 9. 2020, pozval k predložitvi dokumenta, ki je bil predmet presoje v postopku izdaje izpodbijane odločbe, to je Končnega poročila naknadne kontrole 1. in 2. zahtevka za izplačilo v okviru 2. faze operacije SRIPT, št. 631-3/2018 z dne 17. 8. 2020.

Na podlagi poziva je organ zahtevano poročilo IP posredoval dne 23. 9. 2020.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je zahtevani dokumenti, tj. zadnje poročilo Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v zvezi s projektom SRIPT, z naslovom Končno poročilo naknadne kontrole 1. in 2. zahtevka za izplačilo v okviru 2. faze operacije SRIPT, št. 631-3/2018 z dne 17. 8. 2020, prosto dostopna informacija javnega značaja. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemi varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjemo strankinega pravila po prvem odstavku 5. a člena ZDIJZ.

Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca primarno skliceval na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo (pred)kazenskega postopka). Za uporabo te izjeme je zakonodajalec v ZDIJZ določil dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: (1) zahteva prosilca se mora nanašati na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in (2) razkritje zahtevanega podatke mora škodovati izvedbi tega konkretnega postopka.

V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba) treba pridobiti mnenje organa, ki v tem času odloča v postopku. Zato je organ postopal pravilno, ko je pozval Specializirano državno tožilstvo, da sporoči, ali v zvezi z zahtevanim dokumentom vodi postopek in, ali bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka.

Specializirano državno tožilstvo RS je v mnenju št. SDT-Tu-9-8/7/2020 z dne 20. 8. 2020 pojasnilo, da vztraja pri že podanem obrazloženem mnenju, kot to izhaja iz dopisa SDT-Tu-9-8/7/2020 z dne 19. 8. 2020. Ker je predkazenski postopek v teku, se ocenjuje, da bi kakršnokoli razkritje podatkov iz dokumentacije, ki jo na podlagi ZDIJZ zahteva prosilec, lahko škodovalo nadaljnji izvedbi predkazenskega postopka. Doslej še ni bila zbrana vsa relevantna dokumentacija in obvestila in bi morebitno razkritje želenih podatkov lahko vplivalo na njeno nadaljnje zbiranje in preverjanje, pa tudi priče doslej še niso bile zaslišane pred sodiščem, zaradi česar bi z morebitnim razkritjem teh podatkov, pod pogojem, da bi bila v nadaljevanju sprejeta tožilska oziroma sodna odločitev v tej smeri, lahko obstajala tudi nevarnost vplivanja na morebitne bodoče izpovedbe prič. Poleg tega bi razkritje podatkov o osumljenih osebah kršilo pravice, ki izhajajo iz domneve nedolžnosti. Glede na navedeno Specializirano državno tožilstvo RS ocenjuje, da so v tej zadevi podane takšne okoliščine, da je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na podatke, ki so sestavljeni in pridobljeni v zvezi s kazenskim pregonom in bi razkritje podatkov škodovalo njegovi izvedbi. Prav tako je po mnenju Specializiranega državnega tožilstva RS podana izjema iz 5.a člena ZDIJZ, saj prosilec zahteva dostop do dokumentov in podatkov, glede katerih je dostop v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) in Zakonom o državnem tožilstvu (ZDT-1) v tej fazi omejen tudi posameznim strankam postopka. Niti osumljenec sam niti druge osebe namreč v tej fazi postopka niso upravičene do podatka iz tožilskega spisa.

Glede na odgovor tožilstva ni sporno, da je v zvezi z zahtevanim dokumentom predkazenski postopek v teku. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako izpolnjen - postopek, na katerega se nanaša zahtevan dokument, je (še) v teku. IP je prav tako sledil ugotovitvi organa, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - razkritje zahtevanega dokumenta bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Dejstvo je, da je za potek kazenskega pregona včasih nujno, da se določeni dokazi v začetnih fazah postopka ohranijo v tajnosti. To velja predvsem za fazo predkazenskega postopka. Tudi Upravno sodišče RS je v preteklosti že potrdilo možnost, da se izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ uporabi v primerih, kjer bi bila z razkritjem preiskovalnih dejanj, ki so v teku oz. njihovo podrobno obrazložitvijo ugotovljena njihova ciljna usmerjenost, kar bi posledično lahko privedlo celo do uničenja posameznih dokazov, potrebnih za nadaljnji kazenski postopek (npr. sodba v zadevi, št. I U 236/2016-37 z dne 15. 10. 2018, 16. točka obrazložitve). IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek nemoteno poteka do konca ter da se tudi ugotovi, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo jih je storil, ter da pristojni organi poskrbijo, da bodo zoper storilce sproženi nadaljnji postopki. Prav tako je Upravno sodišče RS pritrdilo tudi dejstvu, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba v zadevi, št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve)

Ker sta v obravnavani zadevi kumulativno izpolnjena oba pogoja, je IP pritrdil stališču organa, da glede zahtevanega dokumenta obstoji izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na prost dostop do zahtevanega dokumenta ne more vplivati niti pritožbena navedba, da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev in da so bila imena in priimki oseb, zoper katere je bil domnevno začet kazenski pregon, že javno objavljena. Ta pritožbeni razlog po mnenju IP ne zdrži. Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev in se le-ti med drugim ne nanašajo na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (tj. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Povedano drugače, že zakonodajalec je uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na absolutno javnost podatkov o porabi javnih sredstev, izključil v primerih, ko gre za izjemo varstva (pred)kazenskega postopka. V konkretnem primeru razkritje zahtevanih podatkov na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev) torej ni dopustno.

Čeprav že obstoj ene od zakonskih izjem (v konkretnem primeru varstvo (pred)kazenskega postopka) preprečuje dostop do zahtevane informacije, pa je IP nadalje ugotovil, da je podana tudi izjema t.i. strankinega pravila po prvem odstavku 5. a člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Iz mnenja Specializiranega državnega tožilstva RS namreč izhaja, da prosilec zahteva dostop do dokumentov in podatkov, glede katerih je dostop v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (ZKP) in Zakonom o državnem tožilstvu (ZDT-1) v tej fazi postopka omejen tudi posameznim strankam postopka. Niti osumljenec sam niti druge osebe namreč v tej fazi postopka niso upravičene do podatka iz tožilskega spisa. Namen te izjeme, ki je bila v ZDIJZ vključena z novelo ZDIJZ-C je, da prepreči, da bi se lahko javnost preko ZDIJZ seznanila s podatki, do katerih niso upravičeni niti tisti, zoper ali na podlagi katerih se določen postopek vodi (stranke, obdolženci, oškodovanci, ipd.).

Ker se je prosilec v pritožbi skliceval tudi na interes javnosti, ki da pretehta nad morebitno škodo, ki bi jo lahko povzročile objavljene informacije, IP pojasnjuje, da v primeru obstoja izjeme strankinega pravila iz 5.a člena ZDIJZ izvedba testa interesa javnosti ni dovoljena. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki test interesa javnosti ureja, namreč določa, da se v primeru prevladujočega javnega interesa dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na obstoj izjem iz prejšnjega odstavka (torej izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ), kamor pa izjema po prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ ni vključena. Posledično ni mogoče slediti drugi razlagi, kot da izvajanje testa javnega interesa v primeru te izjeme ni dovoljeno. Kot je pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, gre pri izjemi strankinega pravila za t.i. absolutno izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, tehtanje, da v primeru obstoja te izjeme javni interes za razkritje ni podan oz. se ta test ne izvaja, pa je opravil že zakonodajalec.

IP ob tem še dodaja, da je tudi sicer test interesa javnosti pri razkrivanju informacij, povezanih s (pred)kazenskim postopkom, v praksi treba uporabljati restriktivno. Ne gre namreč prezreti, da se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu, saj imajo posamezniki legitimen interes po zagotavljanju varnosti. Zagotavljanje varnosti in uspešen pregon kaznivih dejanj pa se največkrat lahko zagotovita z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). Tako tudi ugotovitev, da trenutna seznanjenost javnosti glede posameznih dejstev glede odgovornosti določenih oseb, ne more prevladati nad interesom javnosti po uspešnem zaključku kazenskega postopka. Pregon storilcev kaznivih dejanj je v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da bi zaradi razkritja teh podatkov lahko nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj nekaterih dejanj, ki so nujna za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo mogoče več izvesti. Če bi razkritje spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, je dostop do zahtevanih informacij treba zavrniti. Temu sledi tudi praksa Upravnega sodišča RS, ki je že večkrat odločilo, da je javni interes glede razkritja močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti (glej npr. sodbe I U 1257/2011, I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017).

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega je IP zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka