prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ker z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca, ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z zahtevnim dokumentom resnično ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-193/2020/6

Datum: 28. 9. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 28. 8. 2020, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-10/2020/3 z dne 26. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 28. 8. 2020 zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 090-10/2020/3 z dne 26. 8. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 29. 7. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje dokumenta »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-10/2020/3 z dne 26. 8. 2020, s katero je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 28. 8. 2020 vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, kar je razvidno iz dopisa št. 001-13/2018/267 z dne 27. 12. 2019. Dopis je pripravil g. Drago Bregar za ministrico Alenko Bratušek, kot odgovor na poslansko vprašanje. Prosilec IP prosi, da preveri, kako na organu ravnajo z dokumenti – urejajo informacije, ki so po svoji vsebini javnega značaja, da se kasneje ne morejo najti, čeprav gre za dokumente, na podlagi katerih se delajo odločitve vredne več milijonov evrov javnega denarja.

IP je dne 7. 9. 2020 prejel dopis organa št. 090-10/2020/5 z dne 3. 9. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi poziva IP št. 090-193/2020/2 z dne 8. 9. 2020, je organ IP posredoval dopis št. 090-10/2020/11 z dne 14. 9. 2020, v katerem je navedel, da je bilo s strani poslanca g. Ciglerja ministrici Alenki Bratušek posredovano poslansko vprašanje, v katerem poslanec navaja, da trasa ceste Velenje - Slovenj Gradec na več mestih prečka ugrezninsko polje lignitokopa in ga zanima, ali je bil pred tem izdelan rudarski elaborat, ki je obvezen sestavni del tovrstnih posegov. V odgovoru št. 001-13/2018/267 z dne 27. 12. 2019, na katerega se prosilec v pritožbi sklicuje, je bilo poslancu pojasnjeno, da se v sklopu izvedbenega projektiranja odseka Velenje - Slovenj Gradec, poleg ostalih strokovnih podlag, upošteva tudi interno raziskavo Premogovnika Velenje, ki se nanaša na »Prognozo posedkov terena in podatke meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«. Kot že pojasnjeno v izpodbijani odločbi, organ z dokumentom »Prognoza posedkov terena in podatke meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« ne razpolaga. Organ razpolaga le z elaboratom »Nova cestna povezava od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug - projektna rešitev na pododseku km 0,00 - km 2,00 (območje pokritega vkopa Velenje; Projektni konzorcij 3RO, september 2019) (v nad.: elaborat), kjer so bili, kot strokovna podlaga, uporabljeni rezultati iz raziskave »Prognoza posedkov terena in podatke meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«. Elaborat je bil, poleg dodatnih geoloških raziskav, podlaga za spremembo projektne rešitve na tem cestnem pododseku. V odgovor na poslančevo vprašanje je bil torej vključen vsebinski povzetek ključnih ugotovitev tega elaborata, v katerem se, kot utemeljitev spremenjenih rešitev, poleg novih geoloških raziskav, navaja sporna študija.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s sledečim dokumentom: »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Kot je pojasnil organ v dopisu št. 090-10/2020/11 z dne 14. 9. 2020, je v dopis št. 001-13/2018/267 z dne 27. 12. 2019, na katerega se v pritožbi sklicuje prosilec, vključen vsebinski povzetek ključnih ugotovitev iz elaborata, v katerem so bili, kot strokovna podlaga, uporabljeni rezultati iz raziskave »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«. S samim dokumentom »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« pa organ ne razpolaga.

Na podlagi zgoraj navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z njim razpolaga.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Zgolj sklicevanje na dopis, kjer organ omenja predmetni dokument, pa ne more biti zadosten dokaz, da organ s predmetnim dokumentom tudi nedvomno razpolaga. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.

Prosilec v pritožbi IP dodatno prosi, da pri organu preveri, kako ravna z dokumenti oz. kako ima urejeno dokumentacijo, pri čemer IP pojasnjuje, da ni pristojen presojati oz. ugotavljati, kako organ ravna z dokumenti oz. kako, na kakšen način ima urejeno vodenje dokumentacije, to je namreč v pristojnosti drugih organov. IP v pritožbenem postopku, v okviru svojih pristojnosti, presoja le, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in če so, ali so informacije javnega značaja javno dostopne (v celoti ali delno).

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-10/2020/3 z dne 26. 8. 2020, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka