prosilec - Družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala obsežno dokumentacijo v povezavi z lastninskim preoblikovanjem gospodarske družbe. Organ je prosilki posredoval dokumente, s katerimi je razpolagal, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dodatnimi dokumenti, v delu, v katerem je prosilka vložila pritožbo, ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-178/2020/4

Datum: 23. 10. 2020

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 13. 8. 2020, zoper odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana, brez številke, z dne 21. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 13. 8. 2020 zoper odločbo D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., brez številke, z dne 21. 7. 2020, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 16. 4. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer fotokopij vezanih na zaključek lastninjenja in privatizacijo …., ki je bilo izvedeno v skladu z Zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju ZZLPPO). Prosilka je zlasti zahtevala naslednje dokumente:

1. odločbo revizijskega organa v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja iz prvega odstavka 5. člena ZZLPPO;
2. zadnjo letno bilanco stanja … iz druge točke drugega odstavka 8. člena ZZLPPO;
3. dokumentacijo glede oblikovanja osnovnega kapitala iz 9. člena ZZLPPO;
4. oceno vrednosti delnic pooblaščenega cenilca iz prvega odstavka 18. člena ZZLPPO;
5. dokumentacijo glede prodaje dela poslovno nepotrebnih nepremičnin v letu 1999;
6. dokumentacijo glede prodaje poslovno nepotrebnih nepremičnin v družbi …;
7. vse otvoritvene bilance pripravljene na podlagi 4. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (prve in druge inačice otvoritvenih bilanc stanja, pred in po izročitvi sredstev na podlagi 57. člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja);
8. vse pogodbe o vzpostavitvi izvenbilančne evidence sredstev in pogojnih obveznosti, sklenjenih med … in SRD v skladu s 57. in 57.a členom Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja in vso pripadajočo dokumentacijo;
9. vse izvenbilančne evidence sredstev …, vzpostavljenih na podlagi 57. in 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja;
10.  vsa revizijska poročila o pregledu in analizi izvenbilančnih evidenc;
11.  zbirne evidence premoženja … v republikah bivše Jugoslavije (osma alineja drugega odstavka 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja);
12.  Vse cenitve sredstev – vseh nepremičnin (poročila o opravljeni cenitvi iz 9. člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja);
13.  vso ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na sredstva, izločena na podlagi 57. in 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja.

Prosilka je dne 12. 5. 2020 vložila dopolnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevo razširila še na potrdila o premoženju (zlasti premoženju na področju drugih republik bivše Jugoslavije), ki je bilo predmet lastninjenja po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij za družbo …

Organ je dne 29. 6. 2020 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilke z dne 12. 5. 2020 ugodil.

Organ je dne 21. 7. 2020 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke z dne 16. 4. 2020 delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na osebne podatke v dokumentih, ki so bili prosilki posredovani z elektronskim sporočilom z dne 29. 6. 2020, in zahtevo za posredovanje naslednjih dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga:

- odločbe revizijskega organa v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja iz prvega odstavka 5. člena ZZLPPO;

- zadnje letno bilance stanja … iz druge točke drugega odstavka 8. člena ZZLPPO;

- dokumentacije glede oblikovanja osnovnega kapitala iz 9. člena ZZLPPO;

- vse pogodbe o vzpostavitvi izvenbilančne evidence sredstev in pogojnih obveznosti, sklenjenih med … in SRD v skladu s 57. in 57.a členom Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja in vso pripadajočo dokumentacijo;

- vse izvenbilančne evidence sredstev …, vzpostavljenih na podlagi 57. in 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja;

- vsa revizijska poročila o pregledu in analizi izvenbilančnih evidenc;

- zbirne evidence premoženja … v republikah bivše Jugoslavije (osma alineja drugega odstavka 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja);

- vso ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na sredstva, izločena na podlagi 57. in 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja.

Prosilka je dne 13. 8. 2020 vložila pritožbo zoper odločbo z dne 21. 7. 2020. V pritožbi je uvodoma izpostavila, da se organ v ničemer ni opredelil do njene zahteve za posredovanje:

- vseh otvoritvenih bilanc pripravljenih na podlagi 4. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (prve in druge inačice otvoritvenih bilanc stanja, pred in po izročitvi sredstev na podlagi 57. člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja);

- vseh izvenbilančnih evidence sredstev …, vzpostavljenih na podlagi 57. in 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja;

- vseh pripadajočih dokumentov, ki so bodisi podlaga bodisi priloga navedenim dokumentom v zahtevah prosilca z dne 16. 4. 2020 in 12. 5. 2020.

Prosilka je v nadaljevanju pritožbe širše predstavila postopek preoblikovanja podjetja … in poudarja, da je bila vsa dokumentacija in informacije javnega značaja, ki jih prosilka zahteva, v postopku lastninskega preoblikovanja … pripravljena skladno z zavezujočimi določbami ZLPP in ZZLPPO in spremljajočih uredb, ter je morala biti predložena Agenciji in se tako nahaja v njenih arhivih. S prenehanjem SRD in Agencije so bila vsa pooblastila, pravice, obveznosti, premoženje, zaposleni in aktivnosti, vključno z vsemi arhivi, preneseni na organ. Posledično ni sporno, da je organ pristojen za obravnavanje zahtev, ki temeljijo na dokumentaciji, za upravljanje in arhiviranje katere je pooblaščen. Organ se zato ni niti pravilno niti v celoti opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se skladno z ZDIJZ, ZUP, ZLPP, ZZLPO in ZPPSRD moral. Prosilka predlaga, da se njeni pritožbi ugodi v celoti in organu naloži posredovanje vseh dokumentov, ki jih je navedla v zahtevi z dne 16. 4. 2020 in vseh pripadajočih dokumentov, ki so bodisi podlaga bodisi priloga navedenim dokumentom.

Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 20. 8. 2020, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Organ je mnenja, da pritožba ni utemeljena. Organ je pojasnil, da je zahtevama prosilke z dne 16. 4. 2020 in 12. 5. 2020 delno ugodil in ji dne 29. 6. 2020 posredoval zahtevane informacije, s katerimi razpolaga. Organ je z odločbo zahtevo zavrnil v tistem delu, v katerem z dokumenti ne razpolaga.

Organ je še pojasnil, da je prosilki kopije vseh otvoritvenih bilanc podjetja …, poslal pisno kot prilogo k dopisu z dne 23. 3. 2020, v skladu z zahtevo prosilke z dne 5. 11. 2019 in 21. 11. 2019. Ker je prosilki v tem delu ugodil in poslal že 23. 3. 2020, navedeni dokumenti v zavrnilni odločbi niso navedeni. Neutemeljena je navedba prosilke, da se organ ni opredelil do izvenbilančnih evidenc sredstev …, saj jih je izrecno zavrnil v peti alineji točke b) izpodbijane odločbe, saj z njimi ne razpolaga. Organ je še pojasnil, da v delu, v katerem je bilo zahtevi prosilke ugodeno, je prejela tudi pripadajoče dokumente, ki so bodisi podlaga, bodisi priloga navedenim dokumentom. Tega v zavrnilni odločbi ni treba navajati. Organ pa podlag in prilog k dokumentom, posredovanje katerih je zavrnil, ker z njimi ne razpolaga, prosilki ni poslal, saj takih dokumentov ni, saj niti osnovnih dokumentov ni, kar jasno izhaja iz zavrnilne odločbe. Organ prosilki ne more posredovati dokumentov, s katerimi ne razpolaga. Organ ne trdi, da dokumenti niso nikoli obstajali, temveč samo, da z njimi sam ne razpolaga, kar pomeni, da jih nima v svojem arhivu oz. jih ni v arhivu, ki ga je organ prevzel v hranjenje in vodenje od Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo na podlagi 6. člena ZPPSRD. Zahtevani dokumenti so morali biti v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZZLPPO predloženi sodnemu registru, zaradi česar so del javne zbirke sodnega registra ter jih lahko prosilka brez ovir kadarkoli pridobi z vpogledom v spis podjetja … v sodnem registru, če obstajajo. Organ z njimi ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, sporno pa je, ali organ razpolaga z dokumenti, glede katerih je prosilki z odločbo z dne 21. 7. 2020 zavrnil dostop.

Prosilka v pritožbi izpostavlja, da se organ ni opredelil do njene zahteve v delu, ki se nanaša na posredovanje vseh otvoritvenih bilanc pripravljenih na podlagi 4. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (prve in druge inačice otvoritvenih bilanc stanja, pred in po izročitvi sredstev na podlagi 57. člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja). Ob odstopu pritožbe je organ pojasnil, da je prosilki navedene dokumente posredoval z dopisom z dne 23. 3. 2020, kot del zahtevane dokumentacije iz zahtev z dne 5. 11. 2019 in 21. 11. 2019, zato navedenih dokumentov v odločbi ni posebej navajal, saj je o njih že odločil. IP je vpogledal v dopis organa, ki ga je posredoval prosilki dne 23. 3. 2020, skupaj z vsemi prilogami, in ugotovil, da so sestavni del posredovanih dokumentov tudi številni bilančni obrazci otvoritvene bilance. Ker je organ prosilki glede zahtevanih dokumentov v okviru predhodnega postopka dostopa do informacije javnega značaja že ugodil in ji posredoval dokumente (otvoritvene bilance), s katerimi razpolaga, prosilka nima več pravovarstvenega interesa, da bi v novem postopku znova zahtevala pridobitev dokumentov, ki jih je že prejela. IP je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno. Organ je namreč pojasnil, da o navedenem delu zahteve prosilke ni posebej odločil, saj je dokumente, ki sodijo pod zahtevano točko zahteve, prosilki že posredoval. IP ugotavlja, da bi organ v takem primeru sicer bil dolžan skladno s 4. tč. prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo prosilke zavreči. Vendar glede na to, da je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka do navedenih dokumentov ni upravičena, ker nima več pravovarstvenega interesa, je navedeno postopkovno kršitev štel kot nebistveno in pritožbo prosilke v tem delu zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

IP tudi ni sledil pritožbeni navedbi, da se organ v ničemer ni opredelil do posredovanja vseh izvenbilančnih evidence sredstev …, vzpostavljenih na podlagi 57. in 57.a člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja; saj iz izpodbijane odločbe (glej 5. alinejo b) točke izreka) jasno izhaja, da je organ zahtevo v tem delu zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. Iz odločbe tudi izhaja, da je organ pregledal svoj arhiv o lastninskem preoblikovanju podjetja …. in ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Tudi iz pojasnil ob odstopu pritožbe izhaja, da je organ prosilki posredoval že številne dokumente iz tega naslova ter da z dodatnimi dokumenti ne razpolaga. Organ je dodatno navedel, da to ne pomeni, da dokumenti kot taki ne obstajajo, vendar jih organ v svojem arhivu nima. Ob upoštevanju pritožbenih navedb in pojasnil organa IP ne dvomi v odločitev organa, da s temi dokumenti ne razpolaga in da je to razlog zaradi katerega prosilki dokumentov ne more posredovati. Prosilka tudi ni navedla nobenega razloga (razen navajanja zakonskih določb), ki bi dokazoval, da organ dokument vendarle ima v svojem arhivu, vendar ga prosilki ne želi posredovati.

Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri zavezancu ne obstajajo, je IP ugotovil, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Zavezanec dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcu namreč ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

IP ne oporeka prosilki v delu, v katerem ta pojasnjuje in utemeljuje, zakaj navedeni dokumenti sodijo v delovno področje organa. Vendar je za obstoj informacije javnega značaja poleg prvega kriterija (da informacija izvira iz delovnega področja organa) treba utemeljiti tudi preostala dva kriterija, in sicer, da organ z dokumentom dejansko razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki.

Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

IP dalje ugotavlja, da je prosilka v pritožbi navedla, da ji je organ dolžan posredovati tudi vse pripadajoče dokumente, ki so bodisi podlaga bodisi priloga dokumentom njenih zahtev z dne 16. 4. 2020 in 12. 5. 2020. IP poudarja, da je organ o zahtevi z dne 12. 5. 2020 odločil z ločeno odločbo (z dne 29. 6. 2020), zoper katero prosilka ni vložila pritožbe. Dokumentacija, ki je bila predmet odločbe organa z dne 29. 6. 2020, zato ni predmet tega pritožbenega postopka. IP prav tako poudarja, da prosilka v nobeni od svojih zahtev (niti z dne 16. 4. 2020 niti 12. 5. 2020) ni navedla, da zahteva tudi vse pripadajoče dokumente, ki so bodisi podlaga bodisi priloga v zahtevah navedenih dokumentov. To zahtevo je prosilka postavila šele v svoji pritožbi, v pritožbenem postopku pa prosilka zahteve ne more več razširiti, saj je pritožbeni organ vezan na časovni trenutek, ko je organ o zahtevi prosilke odločil, takrat pa razširjena zahteva prosilke še ni obstajala. IP dalje pojasnjuje, da dokumente, ki so priloge določenim dokumentom, vedno obravnava kot sestavni del zahteve, ne da bi bilo to treba posebej poudarjati, slednje pa ne velja za dokumente, ki naj bi bili podlaga za sprejem določenih dokumentov. Prilogo določenemu dokumentu, ki ga zahteva prosilec, je namreč utemeljeno mogoče šteti kot zahtevani dokument, saj prosilka ne more vnaprej vedeti, ali gre za enoviti dokument ali gre za dokument, katerega sestavni del so tudi priloge. Priloge k dokumentom je torej mogoče šteti kot del zahteve, ki jo je prosilka vložila dne 16. 4. 2020. Dokumenti, ki naj bi bili podlaga zahtevanim dokumentom, pa niso bili predmet zahteve prosilke, zato o njih tudi ni bilo odločeno in tudi niso predmet tega pritožbenega postopka. Ni namreč mogoče šteti, da kadar prosilka zahteva npr. določeno bilanco, s tem zahteva tudi vse dokumente, ki so bili podlaga za nastanek takšne bilance. Tovrstno tolmačenje zahteve bi bilo preobširno, organ (prav tako pa tudi IP v pritožbenem postopku) pa je pri odločanju vezan na postavljeno zahtevo. Glede dokumentov, ki jih je organ zavrnil, ker z njimi ne razpolaga, je posledično odločil tudi o prilogah k tem dokumentom, torej je mogoče šteti, da je zavrnil tudi dostop do prilog. IP je sledil pojasnilu organa, da je logično, da priloge ne morejo obstajati (organ navaja, da tudi podlage ne obstajajo), če niti osnovnih dokumentov organ nima, kar jasno izhaja iz zavrnilnega dela izpodbijane odločbe. Kot navedeno zgoraj, pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ prilog k dokumentom, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Prosilka v zaključku pritožbe predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in da se ji (znova) posredujejo vsi dokumenti, ki jih je navedla v svoji zahtevi. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ določen del dokumentov zavrnil, določenemu delu zahteve prosilke pa je ugodil. IP je v celoti sledil organu, da je ta prosilki posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, in da ji tudi preostalih dokumentov, ki jih v svojih evidencah ne hrani, ne more posredovati. IP je zato pritožbo zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe v celoti zavrnil. Iz same zadeve je namreč razvidno, da je organ prosilki skušal ugoditi in ji tekom vložitve več zahtev posredoval vse zahtevane dokumente, s katerimi je razpolagal, tudi kadar je stranski udeleženec temu nasprotoval, zaradi česar IP ne dvomi v navedbe organa, da ta z dodatnimi dokumenti dejansko ne razpolaga. Glede zahtevka prosilke, da se ji (znova) odobri tudi dostop do dokumentov, glede katerih je organ z odločbo prosilki delno ugodil (in dokumente posredoval z elektronsko pošto z dne 29. 6. 2020) pa IP ugotavlja, da se prosilka v tem delu ne more pritožiti, saj je bilo njeni zahtevi ugodeno. Prosilka nima pravovarstvenega interesa izpodbijati odločbo v ugodilnem delu in zahtevati, da se ji znova posredujejo tudi tisti dokumenti, ki jih je že prejela dne 29. 6. 2020. Organ je v delno ugodilnem delu prosilki sicer posredoval dokumente na način, da je prekril varovane osebne podatke, vendar se prosilkine pritožbene navedbe ne nanašajo na prekrite osebne podatke, zato IP tega dela ni posebej presojal.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke neutemeljena, saj ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati, prav tako pa se prosilka ne more pritožiti v delu, v katerem ji je organ zahtevane dokumente že posredoval. IP je zato pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka