prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do Poročila o izrednem delnem nadzoru na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da Poročilo vsebuje vrsto osebnih podatkov, kot so osebne, značajske lastnosti, karakteristike zaposlenih, ipd., ki se med seboj prepletajo in na podlagi katerih so posamezniki določljivi, kar pomeni, da je izpolnjen kriterij za izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je IP preizkusil, ali je mogoče, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek, notranje delovanje organa) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP je odločil, da se v poročilu prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti javne uslužbenke, ki sodijo v njeno zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zaradi česar niso podani pogoji iz prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Nadalje je IP ugotavljal,  ali je mogoč delni dostop in odločil, da je določen del poročila nedvomno v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zaradi česar je izjema varstva osebnih podatkov v tem delu presežena. IP je ob tem ugotovil, da poročilo v tem delu ne posega v zasebnost javnih uslužbencev, saj ne razkriva njihovih osebnostnih lastnosti. IP je odločil, da javni interes za dostop do celotnega poročila ni podan.

ODLOČBA:

Številka: 090-168/2020/10

Datum: 29. 9. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 8. 2020, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-2/2020/3 z dne 27. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 12. 8. 2020 se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za zunanje zadeve, št. 090-2/2020/3 z dne 27. 7. 2020 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dele Poročila o izrednem delnem nadzoru na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, 19. maj -16. junij 2020, št. 0600-4/2020/19 z dne 16. 6. 2020, in sicer:

• stran 1,
• stran 2, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek pri točki 4.,
• stran 3, do točke I. Zadeva,
• stran 10.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 7. 7. 2020 po elektronski poti na organ vložil zahtevo za posredovanje poročila o ugotovitvah izrednega nadzora nad delom Veleposlaništva v Bernu, v času, ko ga je vodila.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-2/2020/3 z dne 27. 7. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi odločbe je organ najprej preveril, ali razpolaga z zahtevanim dokumentom in ocenil, da se zahteva prosilca nanaša na dokument ministrstva: Poročilo o izrednem delnem nadzoru na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu, 19. maj -16. junij 2020, št. 0600-4/2020/19 z dne 16. 6. 2020 (v nadaljevanju: poročilo). Glede na to, da je organ ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ (nahaja se v materializirani obliki, je iz delovnega področja organa in organ z njim razpolaga), je v nadaljevanju preveril, ali obstajajo razlogi navedeni v določbi 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih mora organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevanega dokumenta. Organ je ugotovil, da v zahtevanem poročilu obstajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), kljub temu, da gre za osebne podatke javnih uslužbencev, ki so sicer navedeni kot izjema od izjeme glede varstva osebnih podatkov, kadar gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDUZ). Organ je ocenil, da poročilo vsebuje podatke, ki so sicer povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, vendar ne gre za podatke, ki se neposredno nanašajo na delovno razmerje, kot so npr. višina plače ali delovno področje opravljanja dela. V konkretnem primeru gre za podatke, ki se v večini nanašajo na podrobna stanja medosebnih odnosov, počutje, osebne lastnosti, čustvena stanja itd., kar je po oceni organa področje, kjer se varujejo osebnost oz. osebne podatke vseh državljanov, tudi javnih uslužbencev. Organ je nadalje še ugotovil, da se v zahtevanem dokumentu nahajajo tudi podatki, ki so bili zapisani v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni obstoj druge izjeme za zavrnitev zahteve za dostop do informacije (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Poročilo vsebuje podatke o načinu pretoka informacij oz. komunikaciji med osebjem veleposlaništvu ter določene pomanjkljivosti v kadrovski sestavi, zato bi razkritje teh pomanjkljivosti lahko pomenilo varnostno tveganje ali zmanjšalo ugled v državi sprejemnici ter posledično povzročilo motnje pri delovanju predstavništva. Glede na navedeno je v nadaljevanju organ ocenjeval, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do poročila in ugotovil, da glede na vsebino poročila in kadrovsko sestavo diplomatsko-konzularnega predstavništva, ni mogoče anonimizirati dokumenta tako, da ugoditev zahtevku ne bi omogočila enostavne identifikacije posameznikov in posledično razkritja zaupnosti varovane informacije, ki se nanaša na varovane osebne podatke posameznikov. Zato je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka odločbe.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec dne 12. 8. 2020 pri organu vložil pritožbo. Oporeka odločitvi organa in vztraja, da gre za informacijo javnega značaja. Meni, da razlogi za zavrnitev vpogleda v omenjeno poročilo niso utemeljeni, saj delovni odnosi niso osebni odnosi. Predlaga, da organ izbriše ozirom počrni vsa osebna imena, v kolikor meni, da gre za osebne podatke. Prosilec je še navedel, da organ ni konkretno obrazložil, kakšne motnje pri delovanju organa naj bi povzročil delni vpogled v poročilo. Ne glede na to, pa je prosilec predlagal, da organ počrni podatke, ki razkrivajo notranje delovanje organa, saj ga zanima predvsem, kakšne nepravilnosti je pri vodenju veleposlaništva storila takratna veleposlanica gospa, ki je po prejemu poročila odstopila s funkcije. Zato meni, da je javni interes po razkritju podatkov višji od interesa za omejitev dostopa do informacij, zato predlaga organu, da mu dovoli vpogled v poročilo in mu ga pošlje po »skenu«, pred tem pa počrni osebne podatke in podatke o načinu dela organa, ki s samo zahtevo za vpogled nimajo nobene zveze.

Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-2/2020/5 z dne 12. 8. 2020, v katerem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Ob tem je navedel, da se stanje ni spremenilo, zato vztraja pri odločitvi.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V skladu z določbo 44. člena ZUP mora IP po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste osebe, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

IP je odločil, da bo skladno z določbo 44. člena ZUP v postopek kot stranski udeleženki pozval dve osebi, na kateri se nanaša zahteva za posredovanje informacij javnega značaja, zato je z dopisom, št. 090-168/2020/3 z dne 8. 9. 2020 organ pozval, naj mu posreduje njune naslove za vročitev poziva k stranski udeležbi.

Organ je zahtevana naslova IP posredoval z dopisom, št. 090-2/20250/9 z dne 10. 9. 2020.

IP je nato, na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ZUP ter 44. člena ZUP, z dopisi, št. 090-168/2020/6 in 090-168/2020, vsi z dne 15. 9. 2020, pozval osebi, na kateri se nanaša predmetna zahteva, k priglasitvi stranske udeležbe v tem postopku ter podaji pisne izjave, ali zahtevane informacije zanju predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a oziroma prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. izjemo varstva osebnih podatkov).

Na poziv IP sta odgovorili obe stranski udeleženki, ki sta navedli, da priglašata stransko udeležbo. Ena stranska udeleženka se strinja, da prosilec prejme zahtevano poročilo. Ob tem je pojasnila, da omenjeno poročilo nima oznake stopnje tajnosti po ZTP. Medtem, ko druga stranska udeleženka razkritju zahtevanega poročila nasprotuje in poudarja, da gre za osebne podatke, ki v pretežni meri niso povezani z opravljanjem javne funkcije niti s porabo javnih sredstev, ravno tako ni podan javni interes. Poudarila je, da gre za takšne osebne podatke, do varovanja katerih so upravičeni vsi državljani, tudi javni uslužbenci. Stranska udeleženka nasprotuje tudi delnemu dostopu, saj bi kljub morebitnemu prekritju imena in nekaterih osebnih podatkov, zaradi specifične in majhne kadrovske zasedbe na veleposlaništvu, bila omogočena določenost ali vsaj določljivost posameznika.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. čl. ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali sta podani izjemi iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se je skliceval organ.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

V skladu s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

V obravnavanem primeru je predmet presoje poročilo, ki je nastalo na podlagi izrednega delnega nadzora, kot ga predvideva 8. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1), podrobneje pa postopek določa še Pravilnik o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 12/11, v nadaljevanju Pravilnik). Organ mora tako v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZZZ-1 skrbeti za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavljati ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev. Za doseganje v prvem odstavku navedenih ciljev je v nadaljevanju 8. člena ZZZ-1 in v Pravilniku natančno predpisan postopek nadzora. Nadzor je reden ali izreden. Redne nadzore določa letni načrt nadzora ministrstva. Izredne nadzore določi minister. Nadzor je lahko najavljen ali nenajavljen. Po obsegu so redni in izredni nadzori lahko celoviti ali delni. Izjemoma se nadzor lahko izvaja tudi v ministrstvu. 12. člen Pravilnika nadalje določa, da mora o nadzoru v predstavništvu glavni diplomatski nadzornik pripraviti poročilo. Poročilo vsebuje opis poteka, vsebino, ugotovitve in ocene o vseh vidikih izvršenega nadzora ter predloge ukrepov.

Z vpogledom v poročilo IP ugotavlja, da ta vsebuje sestavine, kot jih predvideva zgoraj navedeni pravilnik, vendar pa se vsebinsko ne nanaša na samo poslovanje in delovanja veleposlaništva, glede katerih je IP v svoji praksi že večkrat odločil, da predstavljajo informacijo javnega značaja[1], temveč je bil izredni delni nadzor v glavnem omejen na medsebojne odnose zaposlenih, njihovo počutje, osebne lastnosti, čustveno stanje, ipd. kar je v izpodbijani odločbi pravilno navedel oz. ugotovil tudi organ. Predmet presoje je torej poročilo, ki je po vsebini drugačno od običajnih poročil o izvedenem nadzoru (običajen nadzor nad delovanjem Veleposlaništva, revizijska poročila, poročila Računskega sodišča, poročila Komisije za preprečevanje korupcije) o poslovanju in delovanju organov državne uprave in širše javne uprave, ki so praviloma prosto dostopne informacije javnega značaja. Poročilo torej vsebuje vrsto osebnih podatkov, kot so osebne, značajske lastnosti, karakteristike zaposlenih, ipd., ki se med seboj prepletajo in na podlagi katerih so posamezniki določljivi, kar pomeni, da je izpolnjen kriterij za izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek, notranje delovanje organa) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Zaposleni na Veleposlaništvu v Bernu so javni uslužbenci, zato je na prvi pogled povsem logičen zaključek, da je nadzor, ki je bil izveden v skladu z ZZZ-1 in Pravilnikom in je izražen v poročilu, povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in kot tak prosto dostopna informacija. Ker pa gre v obravnavanem primeru za nadzor, ki je bil usmerjen v medsebojne odnose, si je vendarle treba zastaviti vprašanje, kako široko oziroma ozko je treba razlagati osebne podatke javnih uslužbencev v poročilu, ki so (še) v neposredni povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Dejstvo je namreč, da zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti, kot si zmotno razlaga prosilec. Zato je treba, kljub določbi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo.

ZZZ-1 in Pravilnik določata le, da se izvaja nadzor nad delovanjem in izvajanjem nalog na konzularnem, finančnem, kadrovskem, varnostnem in drugih področjih v posameznem predstavništvu, kar pomeni, da ni izrecno določeno konkretno, katere osebne podatke o javnih uslužbencih glavni diplomatski nadzornik ugotavlja oziroma jih obdeluje. To je stvar presoje posameznega nadzora, zaradi česar so v poročilu lahko navedeni tudi takšni osebni podatki, ki kažejo osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti javnih uslužbencev (strokovnost, odgovornost, zanesljivost, delovne sposobnosti, značajske lastnosti, čustva), za katere IP ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in Splošne uredbe) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Takšna je tudi praksa IP[2], iz katere izhaja, da osebne lastnosti javnih uslužbencev ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru tovrstni osebni podatki vsebovani v poročilu, v katerem se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti javne uslužbenke, ki sodijo v njeno zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zaradi česar niso podani pogoji iz prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

Glede izvedbe delnega dostopa

Ne glede na navedeno pa je IP nadalje preizkusil, ali je mogoč delni dostop do zahtevane informacije v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se ne razkrijejo varovani osebni podatki, ki sodijo v zasebno sfero javne uslužbenke, pri čemer IP poudarja, da to ne velja za tiste osebne podatke javnih uslužbencev, ki te narave nimajo in sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja zaradi prve alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP zato ne more slediti odločitvi organa niti navedbam stranske udeleženke, da je treba dostop do poročila zavrniti v celoti, ker zaradi majhnega števila zaposlenih na veleposlaništvu, ni mogoča anonimizacija oz. so posamezniki že na podlagi ene informacije določljivi. Tudi če so posamezniki določljivi, ne gre za poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, če obstaja zakonska podlaga za njihovo obdelavo, to je prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dejstvo je, da če tudi je bil obravnavani izredni nadzor usmerjen v ugotavljanje okoliščin medsebojnih odnosov, ki zaradi tega vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki ne sodijo me informacije javnega značaja, pa je še vedno predmet presoje poročilo o nadzoru, ki je bil izveden na podlagi ZZZ-1 in Pravilnika, kar pomeni, da poročilo samo po sebi ne more biti v celoti izključeno iz javnosti, zato je treba ugotoviti, ali se lahko omogoči dostop do delov poročila, ki kljub obstoju osebnih podatkov, na podlagi katerih so posamezniki lahko določljivi, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

V okviru nadzora so bila ugotovljena določena dejstva, na podlagi katerih so bili sprejeti določeni predlogi, na strani 10 poročila, za katere IP ocenjuje, da je odločitev nadzora v zvezi s tem nedvomno v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zaradi česar je izjema varstva osebnih podatkov v tem delu presežena. IP je ob tem ugotovi, da poročilo v tem delu ne posega v zasebnost javnih uslužbencev, saj ne razkriva njihovih osebnostnih lastnosti. Javni uslužbenci v tem delu ne morejo pričakovati pravice do zasebnosti, saj kot je bilo že večkrat poudarjeno, konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatka o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, ipd. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Ena izmed glavnih funkcij pravice do informacij javnega značaja je namreč ravno nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Prav funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar posledično preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

Prav tako v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ med varovane osebne podatke ne sodi pravna podlaga za izvedbo nadzora niti imena in priimki oseb, ki so pripravili poročilo oz. izvedli nadzor, saj so na dokumentu nedvomno navedeni v okviru opravljanja svojega dela oz. svoje funkcije. Med izjeme od prostega dostopa ni mogoče uvrstiti niti »kazala« poročila na strani 2, ki zgolj na splošno opredeljuje postopek oz. predmet nadzora, z izjemo imena in priimka pri točki 4. Glede na navedeno je IP odločil, da naslednji deli poročila: stran 1, stran 2, razen imena in priimka pri točki 4., stran 3, do točke I. Zadeva in stran 10, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Glede preostalih delov poročila pa je IP sledil odločitvi organa, da je podana izjema varstva osebnih podatkov, za katere niso podani razlogi za razkritje po prvi alineji tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj delni dostop ni mogoč.

Ker že obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omejuje dostop do zahtevanega poročila, z izjemo zgoraj navedenih delov poročila, se IP ni posebej opredeljeval do obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede na pritožbene navedbe, da je za razkritje poročila podan tudi javni interes, z utemeljitvijo, da je po prejemu poročila odstopila takratna veleposlanica gospa, IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov oziroma do njihovih delov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primeru, ko bi razkritje informacij lahko privedlo do posega v varovane osebne podatke, za katere je IP odločil, da jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je obenem ocenil, da bo v konkretnem primeru zadoščeno interesu javnosti po transparentnosti samega nadzora in nadzora nad delovanjem veleposlaništva že s tem, da se bo ta seznanila s posameznimi deli poročila, vključno s predlogi nadzora, javni interes za razkritje preostalega dela poročila pa ni podan.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, v zavrnilnem delu delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Npr. odločbe IP št.: 090-193/2017, 090-82/2015

[2] Npr. odločbe IP št.: 090-154/2010, 090-216/2011, 090-117/2017 in 090-202/2018/4