prosilec - Upravno sodišče RS

POVZETEK:

Po pregledu spisovne dokumentacije je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa, da se zahteva prosilke zavrne, pravilna, vendar pa so po mnenju IP za to primarno podani drugi razlogi (varstvo osebnih podatkov) in ne tisti, ki jih organ navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe (neobstoj dokumenta, zloraba pravice). IP je tako sledil odločitvi organa, da se zahteva prosilke zavrne, k temu pa je, v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, navedel druge razloge.

ODLOČBA:

Številka: 090-136/2020/2

Datum: 27. 7. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi ……………(v nad. prosilka), z dne 14. 7. 2020, zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 301/2020-5 z dne 23. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 14. 7. 2020 zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 301/2020-5 z dne 23. 6. 2020, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je pri organu dne 4. 6. 2020 na podlagi ZDIJZ vložila zahtevo za kopije vseh odločitev, ki jih je ta izdal…………... Z zahtevanimi dokumenti se je želela seznaniti v obliki fotokopij ali izpisom A4 na naslov po pošti ali v obliki elektronskega zapisa po e – pošti.

Organ je prosilko s pozivom št. Su 301/2020-2 z dne 12. 6. 2020 pozval na dopolnitev zahteve. Pojasnil ji je, da na podlagi tako splošno navedenega zahtevka, kot izhaja iz njene zahteve, ne more identificirati zadev, ki jih želi prosilka pridobiti. Ker je zahtevek prosilke zelo splošen in obširen, hkrati pa je po podatkih vpisnika teh zadev veliko, je organ prosilko pozval, da v roku 5 dni konkretizira, katere odločitve želi pridobiti, torej, da navede tip zahtevka, na katerega se nanaša odločitev sodišča.

Prosilka je na poziv organa odgovorila po elektronski pošti dne 16. 6. 2020. Navedla je, da ni seznanjena z odločitvami oz. opravilnimi številkami odločb, sklepov in sodb, ki jih je sodišče vročalo………….., zato v celoti vztraja pri zahtevku z dne 4. 6. 2020. Obenem je zahtevala še seznam vseh postopkov, v katerih je bil …………udeležen. Iz seznama naj bo razvidno, kdo ga je v teh postopkih zastopal.

O zahtevi prosilke z dne 4. 6. 2020, dopolnjeni dne 16. 6. 2020, je organ odločil z odločbo št. Su 301/2020-5 z dne 23. 6. 2020. V izreku odločbe je organ zavrnil zahtevo prosilke za a) pridobitev seznama vseh postopkov, v katerih je udeležen ………..in iz katerega je razvidno, kdo ga je v teh postopkih zastopal in b) posredovanje vseh odločitev, ki so bile izdane……….. V obrazložitvi odločbe organ pojasnjuje, da je zahtevo prosilke, v delu, v katerem zahteva seznam vseh postopkov, v katerih je udeležen……., treba zavrniti, ker organ s tovrstnim seznamom ne razpolaga, pri čemer prosilka nima pravice od njega zahtevati, da organ takšen seznam ustvari. Glede zahteve po pridobitvi vseh odločitev, ki so bile izdane………….., pa organ navaja, da gre za situacijo iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ, po katerem organ zahtevo prosilca zavrne, če ta z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Po mnenju organa je v konkretnem primeru zahteva prosilke, ki ji gre po ZDIJZ, prišla v konflikt z dolžnostjo sodišča, da odloča v postopkih upravnega spora na podlagi zakona in Ustave ter posledično v konflikt s pravicami tretjih oseb, to je oseb, ki so kot stranke udeležene v sodnih postopkih. Organ ob tem ugotavlja, da se prosilkina zahteva zaradi svoje splošnosti oziroma nenatančne opredelitve zadev, na katere se nanaša, nanaša na zelo veliko število zadev, med njimi tudi zelo starih zadev. Zgolj na sedežu organa je organ identificiral 553 zadev,v katerih imenovani nastopa kot tožeča stranka, pri čemer pa je kot stranka udeležen še v drugih postopkih, ki so oziroma še vedno tečejo pred organom. V vsakem od teh spisov se nahaja vsaj en akt (sodba, odločba oziroma sklep), v večini pa celo več aktov, ki so tudi obsežnejši. Ob tem velja poudariti, da se dokumenti v spisu nahajajo le v fizični obliki, torej bi njihova pribava, priprava, kopiranje in naknadna pretvorba iz fizične v elektronsko obliko zahtevala veliko časa. Poleg tega bi bilo vsakega od teh dokumentov treba pregledati in ugotoviti, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa po določbah 6. člena ZDIJZ, oziroma ali je mogoč delni dostop po določbi 7. člena ZDIJZ ter dokumente anonimizirati. Po oceni organa znaša pričakovan čas, potreben za fotokopiranje 500 strani dokumentov in njihovo elektronsko pretvorbo, približno 5 ur, k temu pa je treba prišteti še čas za vsebinski pregled spisovne dokumentacije, ki jo opravi sodno osebje s VII. stopnjo izobrazbe. To pomeni, da bi organ za te namene potreboval dodatno kadrovsko zasedbo, saj bi ob predpostavki, da se v vsakem od teh spisov nahaja povprečno vsaj 5 strani, to pomenilo tudi več tisoč aktov in tudi več tisoč kopij. Zaradi premalo konkretiziranega zahtevka, ki ga prosilka kljub dodatnemu pozivu ni konkretizirala, je prosilkina zahteva izjemno obsežna in se nanaša na cca. 3.000 – 4.000 strani. Zato bi priprava dokumentov na način, kot je opisan zgoraj, upoštevaje tudi potrebno skrbnost, ki je potrebna pri pregledovanju teh spisov, nedvomno pomenila zastoj pri rednem delu sodišča, to je sojenju, s tem pa bi se podaljšali časi reševanja zadev, kar bi imelo za posledico kršitev pravice do sojenja v razumnem roku tretjih oseb. Organ se ob tem sklicuje na prakso IP in na že sprejeto stališče, da se kot šikanozne obravnavajo tudi tiste zahteve, s katerimi se zahteva dostop do velikega obsega zadev oziroma informacij. Tovrstna ravnanja prosilcev so namreč v nasprotju z namenom, za katerega je priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Na šikanozen namen prosilke v konkretni zadevi po mnenju organa kaže tudi okoliščina, da prosilka ………že razpolaga oziroma je razpolagala ali bi ………morala razpolagati s pretežnim delom aktov, na katere se zahteva nanaša, saj so bili ti akti vročeni neposredno prosilki. Glede na vse navedeno organ zaključuje, da gre v obravnavanem primeru za zlorabo pravice, ker je zahteva prosilke preobsežna in bi zato vplivala na redno delo organa, posledično pa je organ zahtevo, na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zavrnil.

Zoper odločbo organa št. Su 301/2020 z dne 23. 6. 2020 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka dne 14. 7. 2020 vložila pritožbo. Navaja, da je organ njeno zahtevo zavrnil z nepravilno obrazložitvijo, da z zahtevanim seznamom ne razpolaga. Glede zavrnitve zahteve za prejem prepisov ali kopij odločb, sklepov in sodb meni, da je argumentacija organa, da je njena zahteva šikanozna, za sodišče rigorozen in neprimeren odgovor. Po njenem je sodiščem splošno znano, da je imenovani posameznik………….., zato prosilka sumi, da je organ zahtevek zavrnil predvsem iz razloga nezakonitih odločitev naslovnega organa imenovanemu posamezniku. S tako odločitvijo se ne strinja, saj zahtevane podatke potrebuje za učinkovito skrbništvo in popravo krivic, zato IP predlaga, da izpodbijano odločbo v celoti odpravi in organu naloži, naj njenim zahtevkom v celoti ugodi.

IP je dne 16. 7. 2020 prejel dopis organa št. Su 301/2020-9, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. IP je v tem pritožbenem postopku tako preveril, ali je organ zahtevo prosilke upravičeno zavrnil, čemur prosilka oporeka v pritožbi z dne 14. 7. 2020.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je odločitev organa, da se zahteva prosilke zavrne, pravilna, vendar pa so po mnenju IP za to primarno podani drugi razlogi in ne tisti, ki jih organ navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe. IP je tako sledil odločitvi organa, da se zahteva prosilke zavrne, k temu pa, v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP, navaja naslednje razloge:

Kot jasno izhaja iz zahteve prosilke z dne 4. 6. 2020, dopolnjene dne 16. 6. 2020, je prosilka zahtevala informacije za točno določenega posameznika, fizično osebo. Podatki o tem, ali in v kolikih postopkih pred Upravnim sodiščem RS je bil posameznik udeležen kot stranka ali udeleženec v postopku, pa so osebi podatki.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilka v zahtevi poimensko navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša (pri čemer ga je opredelila z imenom in priimkom, pa tudi z opisom drugih okoliščin, na podlagi katerih je ta posameznik določljiv), IP ugotavlja, da je treba zahtevo prosilke zavrniti, ker za posredovanje podatkov v zvezi s konkretnim posameznikom javnosti ni pravne podlage. Ob tem IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je določena fizična oseba v postopku pred organom nastopala kot stranka ali udeleženec postopka, treba obravnavati kot osebni podatek. Ker je prosilka v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Za zavrnitev zahteve v takšnih primerih zadošča, da organ ugotovi, da je prosilec zahteval osebne podatke in da za njihovo posredovanje ni zakonske podlage (v smislu točke c) iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Glede pritožbenih navedb, da prosilka zahtevane podatke potrebuje za učinkovito skrbništvo in popravo krivic, pa IP opozarja, da imajo stranke sodnih postopkov za namen učinkovitega pravnega varstva zagotovljene pravice po procesni zakonodaji (npr. v okviru pravice do vpogleda v spis, pravice do pravnega sredstva zoper predmetne odločbe,..), ni pa mogoče s tem argumentom zahtevati seznanitve z informacijo javnega značaja. Eno temeljnih načel ZDIJZ je namreč tj. kriterij univerzalnega prosilca, po katerem se dostop do zahtevanih informacij javnega značaja presoja z vidika »erga omnes« (in ne »inter partes«). Dostop do dokumenta je namreč treba v postopku po ZDIJZ presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli, ne le določen prosilec. Povedano drugače, odločitev, da gre pri določenem dokumentu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, pomeni, da je takšen dokument prosto dostopen vsakomur (javnosti) in ne le določenem prosilcu. Če dokument vsebuje varovane osebne podatke (kot v obravnavani zadevi, kjer je varovan osebni podatek že dejstvo, da je bil posameznik stranka določenega postopka), je treba pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov v smislu 6. člena Uredbe presojati v luči dostopnosti zahtevanih podatkov javnosti (in ne le določenem prosilcu). Takšne pravne podlage, ki bi določala, da so v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki prosto dostopni javnosti, pa IP ni našel.

Izhajajoč iz načela »erga omnes« prosilka v tem pritožbenem postopku torej ne more uspeti z zatrjevanjem pravnega interesa in z izkazovanjem, zakaj je sama upravičena do teh informacij. V skladu s 5. členom ZDIJZ se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva, za odločitev v konkretnem primeru pa je odločilna ugotovitev, da ZDIJZ in Splošna uredba o varstvu podatkov nobenemu posamezniku ne dajeta pravne podlage za dostop do zahtevanih dokumentov. Navedeno pomeni, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pravno relevanten namen, za katerega posameznik želi prejeti določen dokument, kot tudi niso pravno relevantne osebne okoliščine posameznika, ki dokument zahteva. Slednje pride v poštev tudi v primerih, kadar posameznik po ZDIJZ zahteva dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka postopka) pravico do širšega dostopa, kot po ZDIJZ. V takih primerih je organ dolžan prosilcu posredovati dokument v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tradetja oseba (torej mora prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na tem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi lahko dostopal).

Ker je IP ugotovil, da je zahtevo prosilke treba primarno zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov, se nadaljnje ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja in v presojo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni tudi zakonski pogoji za zavrnitev dostopa, ker zahtevani seznam ne obstaja in ker so izpolnjeni pogoji za zlorabo pravice na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izrek izpodbijane odločbe sicer pravilen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Posledično je IP v tej odločbi navedel razloge za zavrnitev zahteve, pritožbo prosilke pa je, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 2. točki izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.